ko (6.068-6.167)

6068. božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
6069. bǫ́žati, * -am, ^* vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
6070. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
6071. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
6072. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
6073. božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
6074. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
6075. brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
6076. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
6077. bradatę́ti, -ím, vb. impf. den Bart bekommen, Habd.- Mik.
6078. bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).
6079. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
6080. bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.
6081. bradovȃtnica, f. = dobrovitnica = dobrovitovina (viburnum lanthana), Erj. (Torb.).
6082. bradúlja, f. neka trava, Erj. (Torb.).
6083. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
6084. brámorka, f. 1) = bramor (gryllotalpa vulg.), Erj. (Torb.); — 2) der Beinfraß, Cig., Jan.
6085. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Gor.); — prim. borovnika.
6086. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
6087. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Erj. (Torb.).
6088. brastȏłka, f., Gor.), pogl. postolka.
6089. brȃška, f. = bračka, V.-Cig., Jan., Gor.).
6090. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
6091. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Erj. (Torb.).
6092. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Vest.; žganci bero mnogo masla, Erj. (Torb.).
6093. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
6094. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
6095. brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. ( Kor.).
6096. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
6097. brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.- Valj. (Rad); — der Schöps, Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., C.; — = žival, C.
6098. brávče, -eta, n. ein Stück Schafvieh: človek, neumen kakor bravče, Gor., Št.; — das Schöpschen, Mur.
6099. 1. brávəc, -vca, m. 1) der Schöps, Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — 2) skopljen prasec, Št.)- Erj. (Torb.).
6100. bravı̑nski, adj. 1) Schöpsen-: bravinsko pleče, Habd.- Mik.; — 2) Schweins-, C.
6101. 1. brávka, f. das Schaf, Cig., M., Št.).
6102. brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.
6103. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
6104. brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).
6105. bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.
6106. brbotiti, -im, vb. pf. = brbutiti: b. koga, C.
6107. brbútiti, -ȗtim, vb. pf. = telebiti: stoßen, na tla b. koga, Jsvkr., GBrda.
6108. bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
6109. bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.
6110. bȓčək, -čka, m. dem. 2. brk; der Kreisel, Erj. (Torb.).
6111. brdȃvski, adj. grob: sina Filipa je imenoval po brdavsko kmetsko Lipeta, Jurč.
6112. bŕdək, -dka, adj. 1) stattlich, hübsch, schmuck, C., Navr. (Let.); — 2) stark, schnell, C.; — 3) aufgeweckt, fleißig, brav, C., Erj. (Torb.); — nav. brhek.
6113. bŕdiga, f. neka psovka, C., Pjk. (Črt.); — prim. berdiga.
6114. brę̑cati, -am, vb. impf. mit Glocken spielen, C.; = brencati, Goriš.); — prim. brencati.
6115. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
6116. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.
6117. brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
6118. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
6119. brẹ́gniti, brẹ̑gnem, vb. pf. aufleuchten: solnce bregne skozi oblake, Trst. (Let.); — prim. breckati se, brezeti.
6120. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
6121. brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Gor.).
6122. brehútati, -tam, -čem, vb. impf. husten, ( pos. o konjih), C.
6123. brẹ́ja, adj. trächtig; jezen kakor breja mačka, Št.
6124. 1. brèk, -éka, m. der Jagdhund, C., Erj. (Torb.); — iz it. bracco.
6125. brę́kanica, f. die Garteneberesche (sorbus domestica), Erj. (Torb.).
6126. brekáš, m. kozje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
6127. brekúlja, f. 1) der Mehlbaum (sorbus aria), Goriš.)- Erj. (Torb.); die Frucht des Elsebeerbaumes, die Atlasbeere, Jan., Tuš. (R.).
6128. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
6129. bremę̑njak, * m. großer Rückenkorb, M.
6130. 1. brę́ncəlj, -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Goriš.)- Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
6131. brę́nčati, -ím, vb. impf. summen: muha mi brenči okolo ušes; schnurren: kolovrat brenči; tönen (o strunah).
6132. 2. brę̑nka, f. 1) das Weinfass, Mur., C.; — 2) = breka, Medv. (Rok.); — 3) neka hruška, Erj. (Torb.); — prim. 1. brencelj.
6133. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Erj. (Torb.).
6134. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.
6135. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
6136. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
6137. brẹ̑šəc, -šca, m. = bršljin, C.
6138. brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Erj. (Torb.).
6139. brẹ̑ška, f. črna ovca na čelu in okolo gobca bela, Erj. (Torb.).
6140. brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Erj. (Torb.).
6141. brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
6142. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
6143. brezdnína, f. = brezdno: A srce človeško je brezdnina, Levst. (Zb. sp.).
6144. brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; ( nav. brezno).
6145. 1. brézən, -zna, m. = 1) brezden; — 2) eine sehr tiefe Stelle im Wasser, Goriš.).
6146. 2. brẹ́zən, -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.- Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.- Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.
6147. brezglàv, -gláva, adj. kopflos, Jan.
6148. brezglȃvəc, -vca, m. der Kopflose, Cig., Jan.; brezglavci, kopflose Thiere ( zool.), Cig. (T.).
6149. brezglávən, -vna, adj. kopflos, Jan., Cig., nk.
6150. brezglávnost, f. die Kopflosigkeit, Jan., Cig.; nk.; — die Ungelehrigkeit, M.
6151. brẹ̑zjiče, n. dem. brezje; junger Birkenwald, Mur., Cig.; Večkrat grem jaz v bukovje, V hojčje, hrastje, brezjiče, Danj. (Posv. p.).
6152. brẹ́znati se, -am se, vb. impf. 1) brünftig sein (o mačkah), Cig., C., M., vagabundieren, unzüchtige Händel haben, C.; — schreiend und umherspringend scherzen (o otrocih), M.
6153. brezozírən, -rna, adj. 1) = brezobziren, Cig., Jan., C.; — 2) beziehlos, Cig. (T.); absolut: brezozirna večina, DZ.; brezozirna visokost, absolute Höhe, Jes.
6154. brezȗməc, -mca, m. der Dummkopf, Mur.
6155. brezúmnež, m. der Dummkopf, Cig.
6156. brezȗp, m. die Hoffnungslosigkeit: b. prihodnjih dni, Preš.; b. ljubezni, Levst. (Zb. sp.); Devojko popade groza, brezup, Levst. (Zb. sp.).
6157. brẹžȃnka, f. 1) die Uferbewohnerin, Cig.; — 2) neko vino iz tržaške okolice.
6158. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
6159. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
6160. brgę́še, f. pl., Goriš. in Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
6161. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
6162. brída, f. neka ptica, Erj. (Torb.).
6163. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
6164. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
6165. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Pjk. (Črt.).
6166. brı̑kež, m. "kozje ime", Erj. (Torb.).
6167. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.