ko (5.768-5.867)

5768. bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
5769. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
5770. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
5771. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
5772. bȃłhast, adj. weißlich, grau (posebno o živini), Kor.- Štrek. (LjZv.); — prim. bav. falh = fahl, Štrek. (LjZv.).
5773. bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
5774. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
5775. balíšče, n. = bala 2), LjZv., ko>Ljubljanska ok.ko>
5776. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
5777. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., C.; — prim. bala (?).
5778. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Erj. (Torb.).
5779. bałšíca, f. neka hruška, Erj. (Torb.); — prim. balhast.
5780. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
5781. bantǫ́č, m. der Wasserfall, Erj. (Torb.).
5782. bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
5783. bȃr, adv. = vsaj, wenigstens, Danj., vzhŠt., ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C.; — prim. tur. bari, magy. bár, Mik. (Et.).
5784. barȃka, f. die Baracke; — prim. koliba, bajta.
5785. barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
5786. baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.- Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
5787. 2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
5788. bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
5789. bārdovski, adj. Barden-: bardovsko petje, Cig.
5790. barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
5791. 1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
5792. barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
5793. bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
5794. barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
5795. barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Erj. (Torb.).
5796. básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
5797. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
5798. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Dol.); — durchaus, C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
5799. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
5800. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
5801. bȃtast, adj. kolbenförmig, kolbicht, Cig., Jan.; — prim. betast.
5802. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
5803. bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Gor.).
5804. báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
5805. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
5806. batı̑st, m. neko tenko platno, der Batist.
5807. batonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Kolbenträger, Cig.; — 2) der Keulenkäfer, Cig.
5808. bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
5809. bȃza, ** f. = počasnež, prim. bezati.
5810. bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
5811. bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
5812. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
5813. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
5814. bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
5815. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
5816. bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden ^*zum Besten halten, BlKr.
5817. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
5818. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
5819. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
5820. bəgȃnica, f. 1) potica, Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
5821. bəgánja, f. = beganica 2), ko>Radovljicako>.
5822. 1. bẹ́gati, -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.- Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
5823. bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Erj. (Torb.).
5824. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
5825. 1. bę́ka, f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje ( prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.- Erj. (Torb.).
5826. 2. bę́ka, f. svoje ime ovci, Erj. (Torb.).
5827. bekíniti se, -im se, vb. impf. igrati (o otrocih), Erj. (Torb.); — prim. furl. bacnâ, lärmen, Levst. (Rok.).
5828. bekúlja, f. iz bekovih viter spletena okrogla cajnica z locnjem, Št.).
5829. bekȗljica, f. dem. bekulja, ("bakulica", Glas.).
5830. bẹ̑ł, -ı̑, f. 1) eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., Erj. (Som.); (pri konjih) Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlthau, Cig.; — 3) svinčena b., das Bleiweiß, DZ., C., Erj. (Min.).
5831. bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.), LjZv.
5832. bẹ̑łčica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
5833. bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. ( opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 5) der Albit ( min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.- Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.
5834. belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.
5835. bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke ( n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
5836. bẹlẹ̑žən, -žna, m. die Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena, Štrek. (Let.).
5837. bẹ̑łha, f. Name einer weißen Kuh, Erj. (Torb.); — prim. balha.
5838. bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.- Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.- Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
5839. bẹlı̑čnica, f. 1) = prašna konoplja (cannabis sativa), Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, C., BlKr.
5840. bẹlída, f. 1) Name einer weißen Ziege, C., Erj. (Torb.); — 2) die Kalkmilch, Štrek.
5841. bẹlíka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
5842. bẹlı̑n, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.
5843. bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, ( Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; ( das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
5844. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
5845. bẹljȃčəc, -čca, m., Bleiw. ( Let.), pogl. beljakovina.
5846. bẹljȃj, m. neko belo jabolko, Mik.
5847. bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
5848. bẹljavína, f. 1) = weiße Wäsche, Gor.); — 2) der Splint, Goriš.); — 3) coll. Kukuruzschalen, BlKr.; — tudi bẹljȃvina.
5849. bẹ̑łka, f. 1) ein weißes weibl. Thier, Mur.; eine weiße Kuh ( Cig., Jan., Mik.), Ziege, Erj. [Torb.], Henne ( Mur.); — 2) das Schneehuhn, Cig., Gor.- M.; — 3) neka riba: die Laube (alburnus lucidus), Erj. (Rok.); — 4) die Laus, M.; — 5) neko jabolko, Erj. (Torb.); — neka hruška, Goriš.)- Erj. (Torb.); — 6) weißes Brod, Ben.; — 7) der Lutter, Gor.
5850. bẹlọ̑, -ȃ, n. die Fahne, Tolm.)- Erj. (Torb.).
5851. bẹloglȃvəc, -vca, m. der Weißkopf, der Graukopf; — der Flachskopf, Cig.
5852. bẹlogȗzka, f. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Erj. (Torb.).
5853. bẹlolȃsəc, -sca, m. der Weißhaarige; — der Flachskopf, Cig., M.
5854. bẹlopǫ̑pka, f. neka vinska trta, C., Erj. (Torb.).
5855. bẹlorı̑təc, -tca, m. neki čmrlj, ko>Št. Vid pri Ljub.ko>
5856. bę̑łša, f. weiße Kuh, Cig., Jan., Mik., Tolm.
5857. bẹlúh, m. bel človek ( zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.
5858. bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Erj. (Torb.).
5859. bẹlúšast, adj. weißlich, C., ko>Krasko>.
5860. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Erj. (Torb.).
5861. beračı̑ja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
5862. berȃrnja, f. = bera, die Collectur, Erj. (Torb.).
5863. bȇrčva, f. die Kohlpflanze, Rez.- C.; — prim. it. brasca, bav. barschen, C.
5864. berečína, f. eine sumpfige Gegend, ein Morast, Mur., Cig., Jan., C.
5865. bę̑rənjski, adj. Collectur-: berenjsko vino, der Collecturwein, Vest., Št.
5866. berı̑g, m. der Abgrund, Goriš.)- Erj. (Torb.);— prim. berek (?).
5867. berı̑j, m. velika luža, der Tümpel, Erj. (Torb.); — prim. berig.