Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (568-667)

  1. kolomǫ̑n, m. "kolomonov žegen", neka čarovniška knjižica; (s tistim kolomonom ljudi slepariti, Zv.).
  2. kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
  3. kolōna, f. vrsta, razpredelek, stolpec, die Colonne.
  4. kolonijālən, -lna, adj. Colonial-: kolonijalno blago, Jan., Cig. (T.).
  5. kolòp, m. der Galopp; v k. teči; — iz nem.
  6. kolōr, m. eine Art Mantel, Mur., vzhŠt.- C.
  7. kolǫ̑ra, f. der Schubkarren, Dol.- Cig.; — pogl. karola.
  8. koloratūra, f. umetno okraševanje melodij pri petju, die Coloratur, Cig., Jan.
  9. kolorīt, m. ubrane barve, barvitost, das Colorit, Cig. (T.).
  10. koloríža, f. = kolomija, C.
  11. kolōs, m. velikanski kip, der Koloss, Cig., Jan.
  12. kolosālən, -lna, adj. velikanski, kolossal, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  13. kolosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Weingartsteckenschlag, Rebenpfähle lieferndes Gehölz, Habd.- Mik., Jan., Cig. (T.), C., Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  14. kolospẹ̀v, -spẹ́va, m. der Rundgesang, nk.
  15. kolóšna, f. eine Art Schuh, die "Galosche", C., Gor.
  16. kolotàč, -táča, m. 1) das Rad, der Kreis, ogr.- C.; — 2) der Bereich: v kolotaču avstrijske cesarjevine, SlN.; bil je šaljiv, pa v kolotaču dostojnosti, SlN.
  17. kolotèč, -téča, m. = koloteča: kamenja nasuti po kolotečih, jvzhŠt.
  18. kolotę́ča, f. die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., C.
  19. kolotę́čina, f. 1) = koloteča, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; preseke, steze in kolotečine, LjZv.; — 2) der Radkranz, Hip. (Orb.).
  20. kolotę̑čnica, f. neka krivulja, die Cycloide, h. t.- Cig. (T.).
  21. kolotę̑čnik, m. = kolotečina 1), C.
  22. kolotèk, -tę́ka, m. die Rotation, Jan.; — 2) = koloteča, Cig., SlN.
  23. kolotǫ́čən, -čna, adj. rollend: kolotočno blago, das rollende Material ( z. B. der Eisenbahn), Cig. (T.); kolotočna vožnja, die Rollfuhr, DZ.
  24. kolotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Mühllauf, C.; — 2) = kolotek 2), Bes.
  25. kolotȗra, f. = škripec, die Rolle, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  26. kolotȗrnik, m. = škripci, der Flaschenzug, Cig. (T.), DZ.; — prim. kolotura.
  27. kolovȃnje, n. der Umlauf: k. denarja, DZ.
  28. kolováti, -ȗjem, vb. impf. sich in Umlauf befinden, circulieren, DZ.
  29. kolovìž, -víža, m. die Schneckenwindung, der Schneckengang, Cig., Šol.
  30. kolovje, n. coll. = kolje, Pfähle, Bes.; das Pfahlwerk, Cig.
  31. kolǫ̑vnica, f. 1) die Radstube ( mont.), V.-Cig.; — 2) das Fahrgeleise, Cig.; črez vse kolovnice dirjati, über Hals und Kopf rennen, V.-Cig.
  32. kolovǫ́dən, -dna, adj. kdor kolo vodi, ali sploh kaj vodi, anführend, Levst. (Zb. sp.).
  33. kolovǫ́dja, m. der Reigenführer, Cig.; — der Rädelsführer, der Anführer, Jan., nk.
  34. kolovǫ̑dnik, m. der Reigenführer, Cig. (T.).
  35. kolovǫ̑dstvọ, n. die Führung, die Leitung, C.
  36. kolovòz, -vǫ́za, m. 1) die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Štrek.; — 2) der durch öfteres Fahren gemachte Fahrweg, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Cest.), Št.; po cestah in kolovozih, jvzhŠt.
  37. kolovǫ́zən, -zna, adj. fahrwegmäßig: kolovozna pot, = kolovoz 2), C.; mala cesta ali bolje kolovozna pot, Jurč.
  38. kolovozína, f. kolovozna pot: stare kolovozine, Jurč.
  39. kolovǫ̑znica, f. 1) das Fahrgeleise, Jan.; — der Fahrweg, Jan.; — po kolovoznici življenja, SlN.; — 2) das im Geleise sich sammelnde Wasser, Z.
  40. kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).
  41. kolovožnják, m. der Monat August, C.
  42. kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.- Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
  43. kolọ̑vratar, -rja, m. der Spinnradmacher, Mur., Cig., LjZv.
  44. kolǫ̑vratəc, * -tca, m. dem. kolovrat; 1) kleines Spinnrad; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia) C.
  45. kolọ̑vratək, -tka, m. dem. kolovrat.
  46. kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
  47. kolọ̑vratič, m. kleines Spinnrad, Cig.
  48. kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.
  49. kolọ̑vratov, adj. zum Spinnrad gehörig: kolovratovo vreteno, Levst. (Zb. sp.).
  50. kolovr̀t, -vŕta, m. der Taumel- oder Drehkäfer (gyrinus natator), Erj. (Ž.).
  51. kolovŕta, f. der Wagnerstuhl, Erj. (Torb.).
  52. kolǫ́vski, adv. durcheinander, im Wirrwarr: vse je šlo k., Tolm.- Štrek. (Let.).
  53. kòłp, m. = kolk, Meg.- C.
  54. kolščíca, f. weißer Mangold, die Runkelrübe, V.-Cig.; laška velika repa ali kolščica, Dict.
  55. kółtər, -tra, m. eine gesteppte Bettdecke; — prim. srvn. kolter, kulter, it. coltre.
  56. kółtra, f. = kolter, C.
  57. kółtrc, m. dem. kolter.
  58. kȏłtrnica, f. die Heftnadel, C.
  59. kolȗndər, -dra, m. eine Art Nothrad am Wagen, C.
  60. kolȗra, f. = kolora, Cig.
  61. kolúrati, -ȗram, vb. impf. karren, Cig.
  62. kolȗt, m. eine runde Scheibe, Cig. (T.), DZ.; odbojni k., die Pufferscheibe (am Eisenbahnwagen), DZ.; — der Ring, Cig. (T.), nk.; — hs.
  63. kolȗtast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.).
  64. kolȗtəc, -tca, m. dem. kolut, kleine runde Scheibe, DZ.
  65. kolutnják, m. die Ringeleidechse, kolutnjaki (annulati), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  66. kom, m. der Widerrist, Cig., C., Strp.; — prim. nem. Kamm?
  67. komȃd, m. = kos, das Stück, nk.; — prim. hs. komad, stsl. komatъ iz gr. κομμάτιον, Mik. (Et.).
  68. komȃdič, m. dem. komad, nk.
  69. kọ̑maj, adv. 1) kaum; — 2) = prav, recht, Met.; komaj vam je, Burg.; komaj ji je; zakaj se ni varovala? Jsvkr.
  70. komajsati se, -am se, vb. impf. sich herumbalgen, Cig., Polj.
  71. komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
  72. komandérski, adj. Commandeur-: k. križ, Jan.
  73. komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.
  74. komȃra, f. ime črni kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  75. komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
  76. komȃrča, f. der Klumpfuß, Kr.- Valj. (Rad).
  77. komȃrčast, adj. klumpfüßig: k. konj, Z.
  78. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
  79. 1. komárčək, -čka, m. dem. komarec.
  80. 2. komárčək, -čka, m. = komorač, Jan., Tuš. (R.).
  81. komárəc, -rca, m. dem. komar, Jan.
  82. komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.
  83. komárjevəc, -vca, m. die Ragwurz (ophrys), Medv. (Rok.).
  84. komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Erj. (Torb.).
  85. komárnik, m. das Netz zur Abwehr der Mücken, Fliegen u. dgl., Mur.
  86. komȃroma, adv. auf allen vieren gehend, Mur.
  87. komȃšna, f. die Gamasche; — krompir v komašnah, Erdäpfel im Schlafrock, Zora.
  88. komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).
  89. komatár, -rja, m. 1) der Kummetmacher, Dict.; — 2) die größte Art Hummel, Gor.; — 3) komȃtar, die Ringdrossel (turdus torquatus), Cig., Valj. (Rad).
  90. komatáti, -ȃm, vb. impf. k. konja, dem Pferde das Kummet anlegen, Valj. (Rad).
  91. kǫ̑mba, f. 1) kamba, Erj. (Torb.); — 2) die Kuppel, Navr. (Let.); — prim. hs. kuba, Kuppel.
  92. kǫ́mbəlj, -blja, (-bəljna), m. = kembelj, utež pri tehtnici, Z., Valj. (Rad), KrGora.
  93. kombinácija, f. sestava ( math.), Cel. (Ar.); — sklepanje, die Combination, Cig. (T.); po kombinacijah (sklepanju) kaj najti, etwas combinieren, Cig. (T.).
  94. kombinováti, -ȗjem, vb. impf. combinieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  95. kǫ̑mbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. dem. kombelj, Valj. (Rad).
  96. kome, -eta, m. = kum, boter, BlKr.
  97. komę́dija, f. 1) vesela igra, die Komödie; — 2) Possen; to je komedija!
  98. komedijānt, m. der Komödiant.
  99. komedijāntka, f. die Komödiantin, Cig.
  100. komedijáš, m. der Komödiant, Mur.

   68 168 268 368 468 568 668 768 868 968  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA