ko (5.601-5.700)

5601. zakotalíti, -ím, vb. pf. rollen machen, kugeln, Jan. (H.).
5602. zakotánjək, -njka, m. der Winkel; v najdaljše zakotanjke je seglo njegovo sleparjenje, SlN.
5603. zakotáti, -ȃm, vb. pf. rollen machen, Cig.
5604. zakǫ̑tək, -tka, m. ein geheimer Winkel, Cig. (T.); ein Winkel im Hause, Valj. (Rad); der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; das Versteck, ogr.- Mik.
5605. zakǫ́tən, -tna, adj. abseitig, Z.; — Winkel-, Cig., Jan.; zakǫ̑tni pisar, der Winkelschreiber, nk.
5606. zakǫ́titi, -kǫ̑tim, vb. pf. Raum einnehmen: skrinja dosti ne zakoti, Svet. (Rok.), Gor.
5607. zakotíti se, -ím se, vb. pf. = zaleči se, zarediti se, sich durch Fortpflanzung vermehren: kobilice so se zakotile v naši zemlji, Glas.; črvi se v koži zakotijo, ogr.- C.; uši so se mu zakotile, Svet. (Rok.); — sich einnisten, heimisch werden, Jan., C.; legar se je pri nas zakotil, Nov.- C.; kuga se je zakotila v tem kraju, SlN.; — tako se v jezik zakote besede barbarskega lica, Levst. (Zb. sp.).
5608. zakǫ̑tje, n. ein abgelegener Ort, der Schlupfwinkel, das Versteck, Cig., Jan., M.
5609. zakotláriti, -ȃrim, vb. pf. mit dem Kesselschmiedhandwerke verthun, Cig.
5610. zakǫ̑tljaj, m. = zakotje: zakotljaji med gorami, die Seiteneinbuchtungen, Levst. (Močv.).
5611. zakǫ̑tnica, f. die Auszüglerin, Jan. (H.).
5612. zakǫ̑tnik, m. der Auszügler, der Ableber, Cig.
5613. zakotnjáča, f. učilnica z., eine Winkelschule, SlN.
5614. zakotnják, m. kdor je rad doma ter ne hodi po svetu med ljudi, Nov.
5615. zakǫ́tviti, -im, vb. pf. verankern: z. ladjo, C., SlN.
5616. zakòv, -kóva, m. 1) die Vernagelung (eines Pferdes), Cig.; — 2) pl. zakovi = okovi, eiserne Fesseln, Cig.
5617. zakováriti, -ȃrim, vb. pf. allseitig einfassen, Z.; — prim. okovariti.
5618. zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče- Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.- Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.
5619. zakọ̑vica, f. 1) eine eiserne Kappe am äußersten Theile eines Dinges, das Kappeisen, Cig.; — 2) das Niet, Jan. (H.).
5620. zakǫ́žən, -žna, adj. hinter, unter der Haut befindlich: zakǫ̑žni črv, Cig.; — z. sovražnik, ein grimmiger Feind, Bes.
5621. zakǫ̑žnik, m. die Rindermade, C., Z.
5622. zalukováti, -ȗjem, vb. impf. z. koga, nach jemandem spähen, ihn belauern, Fr.- C.
5623. zamołkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamolkniti; 1) verschweigen, C.; — 2) zamolkuje se mi = kolca se mi, ich habe das Schlucksen, Guts.
5624. zanikováti, -ȗjem, vb. impf. ad zanikati; verneinen, Jan., nk.
5625. zapikováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapikniti, zapičiti, Z., Bes.; — ( pren.) z. se kam = zatekati se kam, seine Zuflucht nehmen, Ig (Dol.).
5626. zaplakováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt in Thränen ausbrechen: Konjič zahrzguje, Ljuba zaplakuje, Npes.-Vraz.
5627. zapljivkojẹ̑dka, f. neka ptica: der Madenfresser, Jan. (H.).
5628. zarekovȃnje, n. das Betheuern, Kres.
5629. zarekováti se, -ȗjem se, vb. impf. = zarekati se, geloben, Z.; — betheuern, Cig.; — Verwünschungen ausstoßen, C.
5630. zasẹkovȃnje, n. 1) das Verhauen, Cig.; — 2) das Hineinhacken.
5631. zasẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zasekati; 1) Verhaue machen, verhauen; ( pren.) le-to tebi pot zasekuje, da ne moreš naprej, Kast.; — 2) hineinhacken.
5632. zaskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaskočiti, Jan.
5633. zaskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) durch einen Sprung versperren, verrennen: pot komu z., Cig.; z. beg, die Flucht abschneiden, Šol.; z. koga, vor jemanden springen und ihm so den Weg versperren, ihn überfallen, Jan.; zaskočile so ga pri tem le gabru, LjZv.; z. sovražnike, LjZv.; — 2) bespringen: žrebec kobilo zaskoči, DZ., Nov.; — 3) = zapasti, einspringen (von einem Schloss), V.-Cig.; — 4) z. si nogo, z. se, sich den Fuß verspringen, Cig.; — 5) sich verschnappen ( v. einem Schloss), Tolm.)- Štrek. (Let.); = z. se: ključanica se je zaskočila, Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
5634. zaskòk, -skǫ́ka, m. 1) das Vertreten des Weges, Jan. (H.); — der Überfall, Jan.; — die Bestürmung, Jan.; — 2) das Zuschnappen, Jan. (H.); — 3) der Seitensprung, Cig.
5635. záskokom, adv. im Galopp, vzhŠt.
5636. zaskǫ̑koma, adv. im Galopp, Z.; ( pren.) slovstvo se razvija z., Raič (Slov.).
5637. zaskovínčati, -ím, vb. pf. aufwinseln, aufschreien (vom Hunde, vom Vogel), C.
5638. zatiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad zatisniti.
5639. zatrkóliti, -ǫ̑lim, vb. pf. = zatrkljati, zatočiti, Bes.; (zatrkolíti, Zv.).
5640. zavȃžkovati, -ujem, vb. impf. (Waren) verführen, C.
5641. zavojskováti, -ȗjem, vb. pf. = z vojskovanjem zapraviti, verkriegen, Cig.
5642. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
5643. zeleníkov, adj. buchsbäumen, Jan.
5644. zeleníkovina, f. das Buchsbaumholz, Cig., Jan.
5645. zelę́nko, -ka, m. 1) der Eisenschimmel, Jan., Pjk. (Črt.); — 2) neko jabolko, C.
5646. zemljíkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
5647. zemljíkovina, f. das Holz vom Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
5648. zemljiškoknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-, grundbücherlich, Cig., Jan., nk.
5649. zemljiškoodvę̑zən, -zna, adj. Grundentlastungs-, nk.
5650. ziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad ziskati, Cig.
5651. zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.
5652. zlatokòp, -kópa, m. der Goldgräber, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
5653. zlatokǫ̑pəc, -pca, m. = zlatokop, Bes.
5654. zləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern: ladjo z., ogr.- C.; — prim. izlehkotiti.
5655. zlọ̑mkov, adj. = zlodejev, Cig.
5656. zmanjkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zmanjkati; ermangeln, ausgehen; po leti nam vode zmanjkuje.
5657. zmehkobíti, -ím, vb. pf. weich machen, Mur.
5658. zmrȃkoma, adv. mit Anbruch der Dämmerung, Jan. (H.).
5659. znakoslǫ̑vje, n. die Zeichenkunst, die Semiotik ( hist.), Cig. (T.).
5660. znakovı̑t, adj. charakteristisch: znakovite poteze, Str.
5661. znepokojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad znepokojiti, Cv.
5662. znepokǫ́jiti, -kǫ̑jim, vb. pf. = znemiriti, Cig.; — ( nam. vzn-).
5663. zobníkov, adj. Bilsen-: zobnikovo olje, Cig.
5664. zrakomèr, -mę́ra, m. der Luftmesser, das Aërometer, Cig., Jan., Cig. (T.).
5665. zrakomę̑rstvọ, n. die Aërometrie, Cig.
5666. zrakoplàv, -pláva, m. der Luftballon, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
5667. zrakoplȃvba, f. die Luftschiffahrt, Jan., Vrt.
5668. zrakoplȃvəc, -vca, m. = zrakoplovec, Cig., Jan., Nov.- C.
5669. zrakoplòv, -plǫ́va, m. = zrakoplav, Vest.
5670. zrakoplǫ̑vəc, -vca, m. 1) der Aëronaut, Cig. (T.), C., Vest.; — 2) belorepi z., der weißschwänzige Tropikvogel (phaëton aethereus), Erj. (Ž.).
5671. zrakoplǫ̑vnica, f. (ladja) z., das Luftschiff, Cig. (T.).
5672. zrakoplǫ̑vnja, f. die Luftfahrt, Jan. (H.).
5673. zrakoplǫ̑vstvọ, n. die Luftschiffahrt, Cig. (T.).
5674. zrakǫ̑vje, n. der Luftraum, das Luftmeer, die Lüfte, Jan., nk.
5675. zrokovȃnje, n. das Verursachen, das Bewirken, kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
5676. zrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, bewirken, kajk.- Valj. (Rad).
5677. zvenkolìk, -líka, m. die Klangfigur: Hladnega zvenkoliki, Chladnische Klangfiguren, h. t.- Cig. (T.).
5678. zvı̑škoma, adv. 1) von oben herab, V.-Cig., M., Polj.; — 2) plötzlich: kar zviškoma, Jan., Levst. (M.); pobegnili so zviškoma, Jurč.
5679. zvokomèr, -mę́ra, m. der Schallmesser, Jan., Cig. (T.).
5680. zvokopodǫ̑bje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.); — češ.
5681. zvokoslǫ́vən, -vna, adj. akustisch, Cig. (T.).
5682. zvokoslǫ̑vje, n. die Akustik, Cig. (T.), C.
5683. zvokovȃnje, n. die Lautiermethode, C.
5684. zvokovòd, -vǫ́da, m. der Schalleiter, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
5685. zvokovǫ́dən, -dna, adj. schalleitend, Cig. (T.).
5686. žarkóba, f. = žarkost, Jan.
5687. žarkoglę́dən, -dna, adj. mit feurigen Augen, C.
5688. žarkolòm, -lǫ́ma, m. die Strahlenbrechung, C.
5689. žarkomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer ( phys.), Cig. (T.).
5690. žárkost, f. 1) die Glutröthe, Cig.; ( hs.); — 2) die scharfe Herbe, ein ranziger Geschmack, Cig., Jan.
5691. žarkóta, f. = žarkost 2), Jan.
5692. žárkov, adj. ranzig, Jan.; ( nam. žarkav?).
5693. želẹzokǫ́vən, -vna, adj. železokovna tovarna, die Schmiedeisenfabrik, LjZv.
5694. žę́nskost, f. die Weiblichkeit, Cig.; (po polj.).
5695. žídkost, f. die Dünnflüssigkeit, C.
5696. žilokòp, -kópa, m. der Ganggräber, Cig.
5697. živkobı̑lar, -rja, m. = kobilar 2), Gor.
5698. žlẹbkováti, -ȗjem, vb. impf. riefeln, cannelieren, Cig. (T.).
5699. žmetkǫ̑ča, f. = žmetnost, (žmehkoča) kajk.- Valj. (Rad).
5700. žołhkǫ̑ča, f. die Bitterkeit, die Herbe, C.

   5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani