Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (5.401-5.500)

  1. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
  2. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
  3. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
  4. velikovı̑t, adj. großartig, C.
  5. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
  6. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
  7. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
  8. verozákon, -kǫ́na, m. = verouk, nk.
  9. verozákonski, adj. = veroučen, nk.
  10. vetkọ̑st, f. die Fadenscheinigkeit, die Schleißigkeit (eines Kleides), Fr.- C.
  11. vezíkovəc, -vca, m. der Bandweidenbaum, C.
  12. vezíkovina, f. die Bandweide, das Bandweidenholz, C.
  13. viníkovina, f. = vinika.
  14. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  15. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  16. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
  17. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  18. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  19. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
  20. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  21. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
  22. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  23. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
  24. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  25. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  26. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
  27. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
  28. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  29. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; — rus.
  30. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
  31. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  32. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
  33. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
  34. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  35. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  36. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
  37. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  38. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
  39. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
  40. visokovr̀h, -vŕha, adj. hochwipfelig, Cig., Jan.
  41. vı̑škovlje, n. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  42. vkóniti, -kǫ́nim, vb. pf. hineinstecken (von spitzigen Dingen), M.
  43. vkòp, -kópa, m. die Eingrabung, Jan. (H.).
  44. vkópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. hineingraben, eingrabend befestigen: hiša ni dobro vkopana, das Haus hat keinen Grund, Cig.; stoji, kakor bi mu bile noge vkopane, er steht wie gebannt, Cig.
  45. vkopčáti, -ȃm, vb. pf. einhäkeln, einhefteln, Cig.
  46. vkorę̑d, adv. wann? C.
  47. vkotáti, -ȃm, vb. pf. hineinwälzen, M.
  48. vkováti, -kújem, vb. pf. in Fesseln schmieden, einschmieden: v. tatu, Cig.; — v zlato, srebro v., in Gold, Silber einfassen, Cig., Jan., nk.
  49. vladikováti, -ȗjem, vb. impf. Bischof sein, Navr. (Let.); — hs.
  50. vladikovína, f. das Bisthum, die Diöcese, Jan., C., nk.; — prim. vladika.
  51. vlȃkoma, adv. zugweise, Cig.
  52. vlakovı̑t, adj. leicht hindurchzuziehen: vlakovita nit, ein glatter Faden, C.
  53. vlakovǫ́dja, m. der Eisenbahnzugführer, nk.
  54. vodoskòk, -skǫ́ka, m. der Wasserfall, Jan., Ist.- Nov.
  55. vojskovalíšče, n. = bojišče, der Kriegsschauplatz, DZ.
  56. vojskovȃnje, n. das Kriegführen.
  57. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
  58. vojskovȃvəc, -vca, m. der Kriegführende.
  59. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
  60. vojskovòd, -vǫ́da, m. der Heerführer, der Feldherr, Cig., Jan.
  61. vojskovǫ́dja, m. der Feldheer, Mur., nk.
  62. vojskovǫ̑dstvọ, n. die Heerführerschaft, die Heeresführung, Cig.; — die Feldherrnwürde, Cig., Jan.
  63. vołčkováti se, -ȗjem se, vb. impf. = volčkati, Mur.
  64. vołhkóba, f. die Feuchtigkeit, C.
  65. vołhkǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, C., kajk.- Valj. (Rad).
  66. vołhkọ̑st, f. 1) die Feuchtigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Langsamkeit, ogr.- C.
  67. vołhkóta, f. die Feuchtigkeit, Jan., C.
  68. vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.- Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.- Mik.
  69. vołkodlȃštvọ, n. das Wesen des Werwolfs: on me je volkodlaštva izbavil, LjZv.
  70. vołkọ́ma, adv. nach Wolfes Art, Levst. (Zb. sp.).
  71. vołkosnẹ̑dež, m. = lakomnik, Levst. (Zb. sp.).
  72. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
  73. vołkǫ́vka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  74. vọ̑skovəc, -vca, m. der Wachsbaum, Cig.
  75. voskovína, f. das Rohwachs, der Wachsstoff, C.
  76. vọ̑skovnik, m. die Wachsmyrte (myrica), Tuš. ( Z.).
  77. vpikováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich bei der Arbeit anstrengen, C.; — prim. vbadati se.
  78. vpikovȃvka, f. die Stetigkeit der Pferde, Burg. (Rok.).
  79. vprẹ̑koma, adv. quer, querüber, Jan.
  80. vsȃkoč, adv. jedesmal, jederzeit, C.; — in jedem Falle, C.
  81. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
  82. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
  83. vsȃkodob, adv. jederzeit, C.
  84. vsakojáčki, adj. allerlei, C., jvzhŠt., ogr., kajk.; — v. človek, ein Teufelskerl, vzhŠt., jvzhŠt.; — vsakojački ( adv.), auf allerlei Weise, C.
  85. vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr.; vsakojake zveri, Prip.- Mik.; — vsakojako, jedenfalls, C., BlKr.
  86. vsakojákost, f. die Mannigfaltigkeit, C.
  87. vsȃkokrat, adv. jedesmal.
  88. vsakokrátən, -tna, adj. jedesmalig.
  89. vsakolẹ́tən, -tna, adj. alljährlich.
  90. vsakorẹ́čən, -čna, adj. vorwitzig, Ravn.- Cig., Gor.
  91. vsakorẹ́čnost, f. der Vorwitz, Ravn.- Cig.
  92. vsakotę́ri, pron. = vsakateri, Mur., Boh., Dalm.
  93. vsakoúrən, -rna, adj. allstündlich, Cig.
  94. vsákov, adj. von jeder Art, allerhand: vsakovi grešniki, ogr.- C.
  95. vsakovrę̑d, adv. um jede Zeit, C.
  96. vsakovŕstən, -tna, adj. allerhand, allerlei, Cig., M., nk.
  97. vsekákọ, adv. jedenfalls, Jan., nk.; — prim. hs. svakako.
  98. vsekàkọr, adv. = vsekako, Cig., nk.
  99. vsekǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Jan.
  100. vsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad vsekati; einhauen.

   4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA