Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (5.368-5.467)

  1. velikokȗpəc, -pca, m. = veletržec, Cig., Jan.
  2. velikolẹ́pən, -pna, adj. prächtig, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  3. velikolẹ̑pje, n. die Pracht, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  4. velikolìst, -lísta, adj. großblätterig, Jan., Vrt.
  5. velikolístən, -tna, adj. großblätterig, Cig., Jan.
  6. vę̑likoma, adv. größtentheils, C.; oft, C.
  7. velikomȃšnica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  8. velikomȃšnjak, m. der Monat August, C., kajk.- Valj. (Rad).
  9. velikomẹ́stən, -tna, adj. großstädtisch, Cig., Jan., nk.
  10. velikomẹščàn, -ána, m. der Großstädter, Cig., Jan., nk.
  11. velikomǫ̑štvọ, n. das Vielvermögen, kajk.- Valj. (Rad).
  12. velikomǫ́žən, -žna, adj. großmächtig, Jan.
  13. velikonóčən, -čna, adj. Oster-, österlich.
  14. velikonóčnica, f. 1) das Ostermahl, Cig., Jan.; velikonočnico jesti, das Ostermahl halten, V.-Cig.; — 2) das Osterlied, Mur.; — 3) die Küchenschelle, das Windröschen (anemone pulsatilla), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); — = pljučnica 2), das Lungenkraut, Strp.
  15. velikoobčı̑nski, adj. zur Hauptgemeinde gehörig, Levst. (Pril.).
  16. velikoobẹ́tən, -tna, adj. vielversprechend, Ravn.- C.
  17. velikoòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, Jan.
  18. velikosobǫ́tən, -tna, adj. Charsamstags-.
  19. velikosŕčən, -čna, adj. großherzig, Mur., Cig., Jan., nk.
  20. velikosȓčje, n. die Großherzigkeit, Cig.
  21. velikosŕčnost, f. die Großherzigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  22. velikọ̑st, f. die Größe; po velikosti, der Größe nach.
  23. velikošọ̑ləc, -lca, m. = visokošolec, LjZv.
  24. velikóta, f. die Größe, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  25. velikótən, -tna, adj. großartig, Jan.
  26. velikotȓžəc, -žca, m. = veletržec, Jan. (H.).
  27. velikotȓžje, n. = veletrštvo, der Großhandel, Cig. (T.).
  28. velikoùh, -úha, m. ein großohriger Mensch, C.
  29. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
  30. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
  31. velikoȗstnež, m. = širokoustnež, der Prahler, Mur., Cig., C.
  32. velikoȗstnik, m. = velikoustnež, Mur.
  33. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
  34. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
  35. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
  36. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
  37. velikovı̑t, adj. großartig, C.
  38. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
  39. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
  40. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
  41. verozákon, -kǫ́na, m. = verouk, nk.
  42. verozákonski, adj. = veroučen, nk.
  43. vetkọ̑st, f. die Fadenscheinigkeit, die Schleißigkeit (eines Kleides), Fr.- C.
  44. vezíkovəc, -vca, m. der Bandweidenbaum, C.
  45. vezíkovina, f. die Bandweide, das Bandweidenholz, C.
  46. viníkovina, f. = vinika.
  47. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  48. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  49. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
  50. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  51. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  52. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
  53. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  54. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
  55. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  56. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
  57. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  58. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  59. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
  60. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
  61. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  62. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; — rus.
  63. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
  64. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  65. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
  66. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
  67. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  68. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  69. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
  70. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  71. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
  72. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
  73. visokovr̀h, -vŕha, adj. hochwipfelig, Cig., Jan.
  74. vı̑škovlje, n. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  75. vkóniti, -kǫ́nim, vb. pf. hineinstecken (von spitzigen Dingen), M.
  76. vkòp, -kópa, m. die Eingrabung, Jan. (H.).
  77. vkópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. hineingraben, eingrabend befestigen: hiša ni dobro vkopana, das Haus hat keinen Grund, Cig.; stoji, kakor bi mu bile noge vkopane, er steht wie gebannt, Cig.
  78. vkopčáti, -ȃm, vb. pf. einhäkeln, einhefteln, Cig.
  79. vkorę̑d, adv. wann? C.
  80. vkotáti, -ȃm, vb. pf. hineinwälzen, M.
  81. vkováti, -kújem, vb. pf. in Fesseln schmieden, einschmieden: v. tatu, Cig.; — v zlato, srebro v., in Gold, Silber einfassen, Cig., Jan., nk.
  82. vladikováti, -ȗjem, vb. impf. Bischof sein, Navr. (Let.); — hs.
  83. vladikovína, f. das Bisthum, die Diöcese, Jan., C., nk.; — prim. vladika.
  84. vlȃkoma, adv. zugweise, Cig.
  85. vlakovı̑t, adj. leicht hindurchzuziehen: vlakovita nit, ein glatter Faden, C.
  86. vlakovǫ́dja, m. der Eisenbahnzugführer, nk.
  87. vodoskòk, -skǫ́ka, m. der Wasserfall, Jan., Ist.- Nov.
  88. vojskovalíšče, n. = bojišče, der Kriegsschauplatz, DZ.
  89. vojskovȃnje, n. das Kriegführen.
  90. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
  91. vojskovȃvəc, -vca, m. der Kriegführende.
  92. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
  93. vojskovòd, -vǫ́da, m. der Heerführer, der Feldherr, Cig., Jan.
  94. vojskovǫ́dja, m. der Feldheer, Mur., nk.
  95. vojskovǫ̑dstvọ, n. die Heerführerschaft, die Heeresführung, Cig.; — die Feldherrnwürde, Cig., Jan.
  96. vołčkováti se, -ȗjem se, vb. impf. = volčkati, Mur.
  97. vołhkóba, f. die Feuchtigkeit, C.
  98. vołhkǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, C., kajk.- Valj. (Rad).
  99. vołhkọ̑st, f. 1) die Feuchtigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Langsamkeit, ogr.- C.
  100. vołhkóta, f. die Feuchtigkeit, Jan., C.

   4.868 4.968 5.068 5.168 5.268 5.368 5.468 5.568 5.668 5.768  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA