Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (5.201-5.300)

  1. težkomı̑səlje, n. die Schwermuth, Cig. (T.).
  2. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
  3. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
  4. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
  5. težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
  6. težkoplávən, -vna, adj. = težkotopen, Jan. (H.).
  7. težkosẹ̑vnat, adj. schwer zu besäen, C.
  8. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
  9. težkọ̑st, f. die Schwere; — die Schwierigkeit.
  10. težkóta, f. die Schwere; — die Schwierigkeit, die Beschwerde.
  11. težkótən, -tna, adj. schwer; — schwierig, beschwerlich.
  12. težkotǫ́pən, -pna, adj. strengflüssig, Jan. (H.).
  13. težkovídən, -dna, adj. übersichtig, Žnid.
  14. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  15. tiskopìs, -písa, m. = tiskovina, die Druckschrift, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  16. tiskǫ́vən, -vna, adj. Druck-, Press-: tiskovna pomota, der Druckfehler, tiskovno društvo, der Pressverein, nk.; tiskovne pravde, Pressprocesse, Levst. (Zb. sp.).
  17. tiskovína, f. die Drucksache, Jan., Cig. (T.), Naprej, nk.
  18. tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  19. tlakomę́rən, -rna, adj. Barometer-, barometrisch, nk.
  20. tlakopǫ́rən, -rna, adj. (gegen den Druck) rückwirkend ( phys.): tlakoporna trdnost, Jan. (H.).
  21. tlakováti, -ȗjem, vb. impf. = tlako delati, roboten, C.
  22. tlakovína, f. das Straßenpflastergeld, Cig., DZ.; die Pflastermaut, DZkr.
  23. tleskòt, -óta, m. das Geklatsche, Jan.
  24. tobakoprodȃja, f. die Tabaktrafik, nk.
  25. tobákov, adj. Tabak-: tobakovo pero, tobakov sok.
  26. tokomèr, -mę́ra, m. der Stromquadrant, das Rheometer, Cig. (T.).
  27. tokotr̀g, -tŕga, m. der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
  28. tọ́likọkrat, adv. so oft.
  29. tọ́likọkratən, -tna, adj. so oftmalig.
  30. tołkòt, -óta, m. das Pochen, das Schlagen: t. srca, Let., Bes.
  31. tołkováti, -ȗjem, vb. impf. interpretieren, dolmetschen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — rus.
  32. tółkovəc, -vca, m. = pijača iz stolčenega sadja, der Obstmost, Glas., Svet. (Rok.).
  33. topokǫ́tən, -tna, adj. stumpfwinkelig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  34. tragikōmičən, adj. žalostno-vesel, tragikomisch.
  35. trakomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer, Cig. (T.).
  36. trakovíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
  37. trakovı̑t, adj. strahlig, Jan. (H.).
  38. trakǫ̑vje, n. coll. 1) die Bänder, das Bandwerk; — die Fransen, C.; — 2) der Bärlapp (lycopodium sp.), Erj. (Torb.).
  39. travokǫ̑šnja, f. die Grasmahd, Mur., Cig.
  40. tȓčko, m. deček, ki se hoditi uči, C.
  41. trdnokòst, -kǫ́sta, adj. = trdnih kosti, Levst. (Zb. sp.).
  42. trdokǫ́rən, -rna, adj. hartnäckig, halsstörrig, Mur., Cig., Jan., nk.; trdokorno se držati pravil, LjZv.; najtrdokornejša nejevera, LjZv.
  43. trdokǫ́rnost, f. die Hartnäckigkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  44. trdokǫ́rščina, f. = trdokornost, vzhŠt.
  45. trdokǫ̑žəc, -žca, m. trdokožci, die Harthäuter, Mur., Cig. (T.).
  46. trdokǫ́žən, -žna, adj. harthäutig, Mur., Cig., Jan.
  47. trdokǫ̑žnica, f. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) neka živinska bolezen: die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.
  48. trdolẹ́skovəc, -vca, m. = trdoles, SlGor.- C.
  49. trdoskǫ́rjast, adj. hartrindig, Jan. (H.).
  50. trečákovica, f. tako imenujejo svinjo, ki se je enkrat oprasila in se čuva še dalje za pleme ( nam. tretjakovica), Tolm.- Erj. (Torb.).
  51. trepetljíkov, adj. Zitterpappel-, Espen-.
  52. trepetljíkovina, f. das Espenholz.
  53. trẹskòt, -óta, m. = treskanje, Cig., Jan.; — po češ.
  54. trẹskováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Worte tresk fluchen: s križem treskujete, Rog.- Valj. (Rad).
  55. trẹskǫ̑vəc, -vca, m. das Holz, aus dem Lichtspäne gemacht werden, Cig.
  56. trẹskovı̑t, adj. = treskav, Zora.
  57. tretjákovica, f. 1) = seno tretje košnje, Erj. (Torb.); — 2) pogl. trečakovica; prim. tretjakovka.
  58. tretjákovka, f. = svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.
  59. trikǫ́t, m. das Dreieck, Cig. (T.), nk.
  60. trikǫ́tən, -tna, adj. dreiwinkelig, Cig., Jan.; — Dreieck-: trikotna mreža, das Dreiecknetz, Cig. (T.); dreieckig, Jan., Cig. (T.); trikotna mišca, der Deltamuskel, Erj. (Som.).
  61. trikǫ̑tje, n. = trikotnik, Cig., Jan.
  62. trikǫ̑tnik, m. das Dreieck, Cel. (Geom.), nk.
  63. trikotomę̑rstvən, -tvəna, adj. trigonometrisch, Cig. (T.).
  64. trikotomę̑rstvọ, n. die Trigonometrie, Cig. (T.), C.
  65. trkóliti, -ǫ̑lim, vb. impf. rollen machen, Jan.; — t. se, rollen: jabolka se na dvorišče trkolijo, Bes.- C.
  66. tȓkoma, adv. knapp aneinander, C.
  67. trnokòp, -kópa, m. = kramp, Levst. (Cest., Let.); — hs.
  68. trobẹlíkovəc, -vca, m. der Schierlingssaft, Jan.
  69. trobẹlíkovina, f. das Schierlingsgift, Cig., Jan.
  70. trokǫ́tən, -tna, adj. dreieckig, Jan. (H.).
  71. trokǫ̑tje, n. das Dreieck, Jan. (H.).
  72. troškovník, m. das Kostenverzeichnis, Cig. (T.), DZ.
  73. trpkǫ̑ča, f. = trpkost, kajk.- Valj. (Rad).
  74. trpkọ̑st, f. herber Geschmack, die Herbheit; — die Bitterkeit ( fig.).
  75. trpkóta, f. = trpkost.
  76. trskǫ̑vəc, -vca, m. španski t., spanisches Rohr, Cig., Tuš. (R.).
  77. trskǫ̑vka, f. spanisches Rohr, Tuš. (B.).
  78. trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.
  79. trstíkovəc, -vca, m. = trstika, Jan. (H.).
  80. trstíkovica, f. der Rohrstock, C.
  81. trstíkovina, f. coll. das Schilfrohr, Guts.- Cig.
  82. tršljíkov, adj. Wasserholunder-: tršljikova palica, Jurč.
  83. trúskovəc, -vca, m. = truskalica, Erj. (Torb.).
  84. túrškov, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. turščičen.
  85. túrškovina, f. = turščina, Cig., Svet. (Rok.).
  86. učinkováti, -ȗjem, vb. impf. einwirken, wirken, C., DZ., nk.
  87. ugíbkost, f. die Biegsamkeit, ogr.- C.
  88. uhȃjkovati, -ujem, vb. impf. = uhajati, C.
  89. uklekováti, -ȗjem, vb. impf. ad uklekniti; — u. se, schwanken ( v. den Knien), Jan.
  90. ukomŕzən, -zna, adj. lernscheu, Levst. (Zb. sp.).
  91. ukončȃnje, n. die Vernichtung, M.
  92. ukončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, zugrunde richten, Mur., Cig., M., C.; umbringen, C.
  93. ukončeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ukončati, Let.
  94. ukopíti, -ím, vb. pf. verschneiden, castrieren, C.
  95. ukoplję́nəc, -nca, m. der Verschnittene, Npes.-Vraz.
  96. ukòr, -kóra, m. der Verweis, die Rüge, Cig. (T.), DZ., nk.
  97. ukoreničeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ukoreničiti se, Vrtov. (Sh. g.), nk.
  98. ukoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Wurzeln bekommen, sich bewurzeln, Nov., nk.; ukoreničene trte, bewurzelte Reben, nk.; — sich einwurzeln, Cig., Jan., M.; šega se ukoreniči, Vrtov. (Km. k.).
  99. ukorenı̑mba, f. die Einwurzelung, Mur.; u. krščanske cerkve, Ravn.
  100. ukoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. bewirken, dass etwas Wurzeln fasst, Mur.; u. se, sich bewurzeln, Wurzeln fassen, Mur., Cig., Jan.; — ( pren.) befestigen, kräftigen, Cig.; u. se, sich befestigen, sich einwurzeln, Mur., Cig., nk.

   4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA