Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (5.068-5.167)

  1. škǫ̑larica, f. = šolarica, Mur.
  2. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  3. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
  4. škǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-: školjčni vapnenec, der Muschelkalk, Erj. (Min.).
  5. škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  6. škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
  7. škǫ̑ljkast, adj. muschelförmig, muschelig, Cig. (T.).
  8. školjkàt, -áta, adj. voll Muscheln, Muschel-; školjkati vapnenec, der Muschelkalk, Cig. (T.).
  9. škǫ́ljkovəc, -vca, m. der Muschelkrebs, Cig. (T.).
  10. školjkovíšče, n. die Muschelbank, Cig. (T.).
  11. škǫ̑lnik, m. der Schullehrer, Mur., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — der Schulmann, Mur., Cig. (T.).
  12. škǫ̑lnikovica, f. die Frau des Schullehrers, vzhŠt.
  13. škǫ̑lski, adj. = šolski, Mur.
  14. škǫ̑lstvọ, n. = šolstvo, Cig. (T.).
  15. škǫ̑mp, m. = škompa, KrGora.
  16. škǫ̑mpa, f. = škopa, Gor.
  17. škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
  18. škomŕdati, -mȓdam, vb. impf. wackelnd gehen: pijanec škomrda, C.; — prim. mrdati se.
  19. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  20. škòp, škópa, m. = škopnik, der Schaub, Z., Št.
  21. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
  22. škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
  23. škọ̑parica, f. das Strohband der Dachdecker, Z.
  24. škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
  25. škópəc, -pca, m. = skopec (Schöps), C., Valj. (Rad), Zora, BlKr.
  26. škọ̑pica, f. dem. škopa; ein kleiner Schaub, Mur.
  27. škọ́piti, škọ̑pim, vb. impf. = škopo ravnati, Lašče.
  28. škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
  29. škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
  30. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
  31. škọ̑pnjak, m. = škopnik 2), Mur., Jarn.- Kres.
  32. škoporẹ̑zəc, -zca, m. der Strohschneider, der Häckerlingsschneider, Cig.
  33. škoporẹ́zən, -zna, adj. Häckerling-, Strohschneide-: škoporẹ̑zna kosa, Cig.
  34. škoporẹ̑znica, f. die Strohschneidemaschine, die Häckerlingsbank, Cig., C., Nov., Kr.- Valj. (Rad).
  35. škoporẹ̑znik, m. = škoporezec, Cig.
  36. škórčevka, f. das Weibchen des Stares, Jan.
  37. škórčji, adj. des Stares, Jan.; — prim. 1. škorec.
  38. 1. škórəc, -rca, m. der Star (sturnus).
  39. 2. škórəc, -rca, m. = korec na obodu mlinskega kolesa, jvzhŠt.
  40. škǫ́rənj, -rnja, m. der Stiefel; škornji, das Stiefelpaar; škornje obuti, izuti; dvoji škornji, zwei Paar Stiefel.
  41. škǫ́rja, f., Dict., vzhŠt.- C., pogl. skorja.
  42. škorjančeváti se, -ȗjem se, vb. impf. neka pastirska igra, Vest. 1. 110.
  43. škorjánəc, -nca, m. = škrjanec, die Lerche, Cig., M.
  44. škorljáti, -ȃm, vb. impf. im Kothwasser waten, Jan.
  45. škorlȗp, m. = skorlup, die Kruste, Dict., C., Vrtov. (Km. k.).
  46. škorlúpa, f. = škorlup, C.
  47. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
  48. škorlupína, f. = škorlup, C.
  49. škorlȗpnat, adj. krustig: š. sneg, Dol.
  50. škǫ́rnja, f. 1) = škorenj, der Stiefel, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 2) die Stiefelröhre, die Stiefelschaft, Hal.- C.; — 3) = der Stiefel einer Pumpe, Frey. (Rok.).
  51. škornjáča, f. die Stiefelröhre, C.
  52. škǫ̑rnjar, -rja, m. der Schuster, C., Ravn. (Abc.).
  53. škornječę̑dəc, -dca, m. der Stiefelputzer, Jan., C.
  54. škǫ́rnjica, f. dem. škornja; 1) das Stiefelchen, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) der Stiefelschaft, die Stiefelröhre, Cig.; — die Stiefelröhre ( phys.), V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  55. škorǫ́celj, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C., ko>Savinska dol.ko>
  56. škorpijǫ̑n, m. = skorpijon, der Scorpion.
  57. škorpijǫ̑narica, f. die Scorpionfliege, Cig.
  58. škorpijǫ̑nast, adj. scorpionartig, Cig.
  59. škorpijǫ̑novka, f. das Jakobskraut (senecio Jacobaea), C.
  60. škọ̑rta, f. = skorič, Cig.; — prim. škurta.
  61. škorȗp, m., C., pogl. škorlup.
  62. škrokòt, -óta, m. = škrocelj, skorocel, Josch.
  63. šmrkolı̑n, m. = smrkolin, BlKr.
  64. šópkoma, adv. büschelweise, Cig.
  65. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
  66. štakorı̑njak, m. = podganščak, der Rattenkoth, C.
  67. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  68. štẹviłkovȃnje, n. die Numeration, Cel. (Ar.).
  69. štẹviłkováti, -ȗjem, vb. impf. numerieren, Jan. (H.).
  70. štirikolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Mur.
  71. štokovílọ, n. = štokalo 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  72. štrkǫ̑č, f. der Strichregen, Erj. (Torb.).
  73. štrkolı̑n, m. ein junger Springinsfeld, Jan. (Slovn.); — prim. štrkavec 3).
  74. štrkolı̑nčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.
  75. štrkǫ́lja, f. die Stelze, Jan., vzhŠt.
  76. štrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flackern (vom Licht), C., Z.
  77. štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
  78. štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.
  79. švrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. spritzen, C.
  80. takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.
  81. takòj, adv. sogleich, Levst. (Nauk), nk.; (tákoj, ob hrv. meji- Levst. [Sl. Spr.]); — prim. taki.
  82. tákošən, -šna, adj. = takovšen, takšen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.) i. dr.
  83. tákov, adj. = tak, Levst. (Sl. Spr.).
  84. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
  85. tehkóta, f. die Gewichtigkeit, Jan., C.
  86. tehkótən, -tna, adj. gewichtig, Jan.; — gravitätisch, C.
  87. tekočína, f. ein flüssiger Körper, die Flüssigkeit, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
  88. tekočı̑nski, adj. Flüssigkeits-, nk.
  89. tekǫ́čnost, f. die Flüssigkeit (als Eigenschaft), Cig. (T.).
  90. təkòj, adv. sogleich, Gor.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. takoj.
  91. tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče- Erj. (Torb.).
  92. tę́kovən, -vna, adj. Lauf-: tekovni pot, das Stadium, Jap. (Sv. p.).
  93. tekovı̑t, adj. = tečen, tekoten, gedeihlich, Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); tekovita jed, Rib.
  94. teleskōp, m. daljnogled, das Teleskop.
  95. teleskōpən, -pna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
  96. teleskōpski, adj. teleskopisch, Jan. (H.).
  97. tənkǫ̑ča, f. die Dünnheit, C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  98. tənkočútən, -tna, adj. feinsinnig, Cig.
  99. tənkočútnost, f. der Feinsinn, Cig.
  100. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.

   4.568 4.668 4.768 4.868 4.968 5.068 5.168 5.268 5.368 5.468  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA