ko (5.001-5.100)

5001. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
5002. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
5003. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
5004. širokopodplátən, -tna, adj. breitsohlig, Vrt.
5005. širokopr̀s, -pŕsa, adj. breitbrüstig, Jan.
5006. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
5007. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
5008. širokorèp, -rę́pa, adj. breitschwänzig, Cig.
5009. širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
5010. širokorítən, -tna, adj. breitarschig, Cig.
5011. širokorokàv, -áva, adj. breitärmelig, Navr. (Let.).
5012. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
5013. širokọ̑st, f. die Breite.
5014. širokóta, f. = širokost; tudi: širokọ̑ta, Valj. (Rad).
5015. širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
5016. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
5017. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
5018. širokoȗstje, n. die Großsprecherei, Cig., Str.
5019. širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
5020. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
5021. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
5022. širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
5023. širokovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. breitästig, Bes., Let.
5024. širokovẹjàt, -áta, adj. breitästig, Zora.
5025. širokovẹ́jən, -jna, adj. breitästig, Jan., Let.
5026. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
5027. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
5028. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
5029. širókovica, f. neko jabolko, C.
5030. šíškov, adj. von Galläpfeln: šiškova kislina, die Galläpfelsäure, Cig. (T.).
5031. škǫ́ba, f. der Klinkhaken, C.; — prim. skoba.
5032. škǫ́bovəc, -vca, m. = posoda od smrekovega lubja, die Harzmeste, V.-Cig.
5033. škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — ( pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
5034. škodẹ̑la, f. = skodela, M., Gor.
5035. škǫ́dən, -dna, adj. 1) beeinträchtigend, nachtheilig, schädlich, Cig., Jan., Št.; škodȃn: on (Mamon) je grozan in škodan bog, Krelj; — 2) beeinträchtigt: škoden sem, ich habe Schaden, Cig.
5036. škǫ́diti, škǫ̑dim, vb. impf. schaden; — to nam ne škodi; nič ne škodi, es schadet nicht.
5037. škǫ̑dla, f. = skodla, Mur., Jan., C., Slom.
5038. škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
5039. škodljìv, -íva, adj. 1) schädlich; škodljiva žival, jed; — škodljivo živinče, ki rado v škodo hodi, Dol.- Levst. (Rok.); — 2) schadenfroh, Cig.
5040. škodljı̑vəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.- Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.
5041. škodljı̑vka, f. die Schadenmacherin, Mur., Jan., Nov.
5042. škodljívost, f. 1) die Schädlichkeit; — 2) die Schadenlust, Cig.
5043. škǫ̑dnik, m. der Beschädiger, Cig., Štrek.
5044. škǫ́dovanje, n. das Schaden.
5045. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
5046. škǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger.
5047. škodožȇlje, n. die Schadenfreude, V.-Cig.
5048. škodožéljən, -ljna, adj. schadenfroh, Mur., Cig., Jan., nk.
5049. škodožȇljnica, f. die Schadenfrohe, C.
5050. škodožȇljnik, m. der Schadenfrohe, Cig.
5051. škodožéljnost, f. die Schadenfreude, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
5052. škòf, škǫ́fa, m. der Bischof; — prim. stvn. biskof, Mik. (Et.).
5053. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
5054. škofı̑ja, f. 1) das Bisthum, die Diöcese; — 2) der Bischofshof, der bischöfliche Palast.
5055. škofijàn, -ána, m. der Diöcesan, Cv.
5056. škofı̑jski, adj. das Bisthum betreffend, bischöflich; škofijska cerkev.
5057. škofı̑jstvọ, n. das Bischofsamt, das bischöfliche Ordinariat, Cig., Jan., nk.
5058. škofı̑ndra, f. = škindra, C.
5059. škǫ́fji, adj. Bischofs-, bischöflich, Cig., Jan.
5060. škǫ́flji, adj. des Bischofs-, bischöflich: š. hlapec, škoflje dekle, Trub.; škoflja služba, Dalm.
5061. škofováti, -ȗjem, vb. impf. als Bischof walten, Bischof sein, Cig.
5062. škofovína, f. das Bisthum, Jan.
5063. škofǫ́vski, adj. Bischofs-, bischöflich: škofovska palica.
5064. škofǫ̑vstvọ, n. die Bischofswürde, das Bischofsamt, der Episkopat, Cig.
5065. škǫ̑fski, adj. = škofovski, Dict.
5066. škǫ̑la, f. = šola, Mur., Jan., Cig. (T.), vzhŠt., ogr.
5067. škǫ̑lar, -rja, m. = šolar, Mur.
5068. škǫ̑larica, f. = šolarica, Mur.
5069. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
5070. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
5071. škǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-: školjčni vapnenec, der Muschelkalk, Erj. (Min.).
5072. škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
5073. škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
5074. škǫ̑ljkast, adj. muschelförmig, muschelig, Cig. (T.).
5075. školjkàt, -áta, adj. voll Muscheln, Muschel-; školjkati vapnenec, der Muschelkalk, Cig. (T.).
5076. škǫ́ljkovəc, -vca, m. der Muschelkrebs, Cig. (T.).
5077. školjkovíšče, n. die Muschelbank, Cig. (T.).
5078. škǫ̑lnik, m. der Schullehrer, Mur., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — der Schulmann, Mur., Cig. (T.).
5079. škǫ̑lnikovica, f. die Frau des Schullehrers, vzhŠt.
5080. škǫ̑lski, adj. = šolski, Mur.
5081. škǫ̑lstvọ, n. = šolstvo, Cig. (T.).
5082. škǫ̑mp, m. = škompa, KrGora.
5083. škǫ̑mpa, f. = škopa, Gor.
5084. škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
5085. škomŕdati, -mȓdam, vb. impf. wackelnd gehen: pijanec škomrda, C.; — prim. mrdati se.
5086. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
5087. škòp, škópa, m. = škopnik, der Schaub, Z., Št.
5088. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
5089. škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
5090. škọ̑parica, f. das Strohband der Dachdecker, Z.
5091. škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
5092. škópəc, -pca, m. = skopec (Schöps), C., Valj. (Rad), Zora, BlKr.
5093. škọ̑pica, f. dem. škopa; ein kleiner Schaub, Mur.
5094. škọ́piti, škọ̑pim, vb. impf. = škopo ravnati, Lašče.
5095. škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
5096. škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
5097. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
5098. škọ̑pnjak, m. = škopnik 2), Mur., Jarn.- Kres.
5099. škoporẹ̑zəc, -zca, m. der Strohschneider, der Häckerlingsschneider, Cig.
5100. škoporẹ́zən, -zna, adj. Häckerling-, Strohschneide-: škoporẹ̑zna kosa, Cig.

   4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani