ko (4.968-5.067)

4968. ščúkovec, -vca, m. der Kaiman (alligator), C.
4969. ščukovína, f. das Hechtfleisch, Jan.
4970. ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Tolm.)- Štrek. (Let. 1892, 39.).
4971. šentjȃkobščica, f. neka hruška, C.; neko jabolko, C.
4972. šesterokǫ́tən, -tna, adj. sechseckig, Cig., Jan.
4973. šesterokǫ̑tje, n. = šesterokotnik, Cig., Jan., DZ.
4974. šesterokǫ̑tnik, m. das Sechseck, Cel. (Geom.).
4975. šibkọ̑st, f. 1) die Biegsamkeit, Cig., Jan., M.; — 2) die Schlankheit, die Schmächtigkeit, Cig., Jan., M.; — 3) die Schwäche.
4976. šibkọ̑stən, -stna, adj. schwächlich, Jan. (H.).
4977. šibkóta, f. 1) die Biegsamkeit, Mur.; — 2) die Schmächtigkeit, die Dünnheit, Cig., Jan.; — 3) die Schwäche.
4978. šijnjakovína, f. der Nackentheil, der Halstheil (des Fleisches, der Haut), Mur., Cig., Jan., C.
4979. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
4980. šípkovina, f. das Hagebuttenholz, Jan. (H.).
4981. šípkovje, n. coll. das Hundsrosengesträuch, C.
4982. širnokostenjáški, adj. mit breitem Knochengerüste: š. dedec, Jurč.
4983. širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
4984. širokobesẹ́dən, -dna, adj. großsprecherisch, Zora.
4985. širokočéłən, -łna, adj. breitstirnig, Bes.
4986. širokoglȃvəc, -vca, m. der Breitkopf, Cig.
4987. širokokljùn, -kljúna, adj. breitschnäblig, Jan. (H.).
4988. širokokljȗnəc, -nca, m. der Breitschnäbler, Cig.
4989. širokokòłk, -kółka, adj. breithüftig, Cig.
4990. širokokrájən, -jna, adj. breitkrämpig: š. klobuk, Zv.
4991. širokokrìł, -kríla, adj. breitgeflügelt, Cig.
4992. širókolikọ, n. = pogače, neko jabolko, Erj. (Torb.).
4993. širokolìst, -lísta, adj. breitblätterig, Jan.
4994. širokolístən, -tna, adj. breitblätterig, Cig., Jan.
4995. širokonòg, -nǫ́ga, adj. breitfüßig, Cig., Jan.
4996. širokonòs, -nǫ́sa, adj. breitnasig, Cig.
4997. širokonǫ̑ska, f. širokonoske (opice), die Breitnasen, Cig. (T.).
4998. širokonǫ́žən, -žna, adj. breitfüßig, Jan.
4999. širokopèr, -pę́ra, adj. breitgefiedert, Cig.
5000. širokopę́rən, -rna, adj. = širokoper, ( fig.) hoffärtig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
5001. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
5002. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
5003. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
5004. širokopodplátən, -tna, adj. breitsohlig, Vrt.
5005. širokopr̀s, -pŕsa, adj. breitbrüstig, Jan.
5006. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
5007. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
5008. širokorèp, -rę́pa, adj. breitschwänzig, Cig.
5009. širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
5010. širokorítən, -tna, adj. breitarschig, Cig.
5011. širokorokàv, -áva, adj. breitärmelig, Navr. (Let.).
5012. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
5013. širokọ̑st, f. die Breite.
5014. širokóta, f. = širokost; tudi: širokọ̑ta, Valj. (Rad).
5015. širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
5016. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
5017. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
5018. širokoȗstje, n. die Großsprecherei, Cig., Str.
5019. širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
5020. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
5021. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
5022. širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
5023. širokovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. breitästig, Bes., Let.
5024. širokovẹjàt, -áta, adj. breitästig, Zora.
5025. širokovẹ́jən, -jna, adj. breitästig, Jan., Let.
5026. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
5027. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
5028. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
5029. širókovica, f. neko jabolko, C.
5030. šíškov, adj. von Galläpfeln: šiškova kislina, die Galläpfelsäure, Cig. (T.).
5031. škǫ́ba, f. der Klinkhaken, C.; — prim. skoba.
5032. škǫ́bovəc, -vca, m. = posoda od smrekovega lubja, die Harzmeste, V.-Cig.
5033. škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — ( pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
5034. škodẹ̑la, f. = skodela, M., Gor.
5035. škǫ́dən, -dna, adj. 1) beeinträchtigend, nachtheilig, schädlich, Cig., Jan., Št.; škodȃn: on (Mamon) je grozan in škodan bog, Krelj; — 2) beeinträchtigt: škoden sem, ich habe Schaden, Cig.
5036. škǫ́diti, škǫ̑dim, vb. impf. schaden; — to nam ne škodi; nič ne škodi, es schadet nicht.
5037. škǫ̑dla, f. = skodla, Mur., Jan., C., Slom.
5038. škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
5039. škodljìv, -íva, adj. 1) schädlich; škodljiva žival, jed; — škodljivo živinče, ki rado v škodo hodi, Dol.- Levst. (Rok.); — 2) schadenfroh, Cig.
5040. škodljı̑vəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.- Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.
5041. škodljı̑vka, f. die Schadenmacherin, Mur., Jan., Nov.
5042. škodljívost, f. 1) die Schädlichkeit; — 2) die Schadenlust, Cig.
5043. škǫ̑dnik, m. der Beschädiger, Cig., Štrek.
5044. škǫ́dovanje, n. das Schaden.
5045. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
5046. škǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger.
5047. škodožȇlje, n. die Schadenfreude, V.-Cig.
5048. škodožéljən, -ljna, adj. schadenfroh, Mur., Cig., Jan., nk.
5049. škodožȇljnica, f. die Schadenfrohe, C.
5050. škodožȇljnik, m. der Schadenfrohe, Cig.
5051. škodožéljnost, f. die Schadenfreude, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
5052. škòf, škǫ́fa, m. der Bischof; — prim. stvn. biskof, Mik. (Et.).
5053. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
5054. škofı̑ja, f. 1) das Bisthum, die Diöcese; — 2) der Bischofshof, der bischöfliche Palast.
5055. škofijàn, -ána, m. der Diöcesan, Cv.
5056. škofı̑jski, adj. das Bisthum betreffend, bischöflich; škofijska cerkev.
5057. škofı̑jstvọ, n. das Bischofsamt, das bischöfliche Ordinariat, Cig., Jan., nk.
5058. škofı̑ndra, f. = škindra, C.
5059. škǫ́fji, adj. Bischofs-, bischöflich, Cig., Jan.
5060. škǫ́flji, adj. des Bischofs-, bischöflich: š. hlapec, škoflje dekle, Trub.; škoflja služba, Dalm.
5061. škofováti, -ȗjem, vb. impf. als Bischof walten, Bischof sein, Cig.
5062. škofovína, f. das Bisthum, Jan.
5063. škofǫ́vski, adj. Bischofs-, bischöflich: škofovska palica.
5064. škofǫ̑vstvọ, n. die Bischofswürde, das Bischofsamt, der Episkopat, Cig.
5065. škǫ̑fski, adj. = škofovski, Dict.
5066. škǫ̑la, f. = šola, Mur., Jan., Cig. (T.), vzhŠt., ogr.
5067. škǫ̑lar, -rja, m. = šolar, Mur.

   4.468 4.568 4.668 4.768 4.868 4.968 5.068 5.168 5.268 5.368  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani