Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (4.868-4.967)

  1. sokǫ̑łnik, m. der Falkner, Cig.; pogl. sokolar.
  2. sokólov, adj. = sokolji, Mur., Cig., Jan.
  3. sokolovȃnje, n. die Falkenbeize, V.-Cig.
  4. sokolováti, -ȗjem, vb. impf. = loviti s sokolom, beizen, V.-Cig.
  5. sokolǫ́vji, adj. = sokolji, Zv.
  6. sokǫ́łski, adj. Falken-, Mur., Cig., Jan., nk.
  7. sokomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Jan.
  8. sokǫ̑n, m. = sokol, Npes.-Vraz.
  9. sokǫ́t, m. der Nebenwinkel, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  10. sokotáti, -ȃm, vb. impf. lärmen, Št.- Trst. (Let.).
  11. sokotòk, -tǫ́ka, m. der Saftfluss, Nov.- C.
  12. sokovı̑t, adj. saftreich, Jan.
  13. sokovítən, -tna, adj. = sokovit, Guts.
  14. sokovı̑tost, f. die Saftigkeit, Guts., Cig.
  15. sokozbı̑rnica, f. das Saftsammelgefäß, DZ.
  16. sȏłdkovəc, -vca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
  17. solokòp, -kópa, m. der Salzknappe, Cig.
  18. spakóta, f. die Verzerrung, C. ( Vest.); — die Abscheulichkeit, C.
  19. spakovȃnje, n. die Missgeberden; bes. das Nachäffen, M., C.
  20. spakováti, -ȗjem, vb. impf. entstellen; s. besedo, das Wort verdrehen, C.; s. božjo besedo, Krelj; — s. se, unnatürlich sein (in den Mienen, den Geberden, der Rede, der Kleidung u. dgl.), Grimassen schneiden; kaj se spakuješ? s. se komu, jemanden durch Grimassen verspotten, Cig., Jan.; = s. se proti komu; — s. se, sich verstellen, Dalm.
  21. spismenkováti, -ȗjem, vb. pf. zusammenbuchstabieren, Cig.
  22. splakovȃłnica, f. = posoda, v kateri se kaj splakuje, das Schwenkgefäß, Cig.
  23. splakovȃnje, n. das Abspülen; s. zlata, die Goldwäsche, Cig.
  24. splakováti, -ȗjem, vb. impf. ad splakniti; abspülen, abschwemmen, Cig., Jan., M.; s. rudo, Erz schlämmen, Cig. (T.); — wegspülen, Cig.
  25. splȏskoma, adv. = splazoma, in Bausch und Bogen, Levst. (Nauk).
  26. spokǫ́jən, -jna, adj. = pokojen, ruhig, SlN.
  27. spokojíti, -ím, vb. pf. beruhigen, Cig.; — jaz vas hočem spokojiti ("erquicken"), Krelj; — prim. stsl. vьspokojiti, sedare.
  28. spokǫ́rən, -rna, adj. Büßer-: spokǫ̑rna obleka, Levst. (Zb. sp.); žimnata spokorna oblačila, Škrb.- Valj. (Rad); — pogl. izpokoren.
  29. spokoríti, -ím, vb. pf., pogl. izpokoriti.
  30. spokorję́nəc, -nca, m., pogl. izpokorjenec.
  31. spokǫ́rnica, f., Cig., Jan., pogl. izpokornica.
  32. spokǫ́rnik, m., Cig., Jan., pogl. izpokornik.
  33. społzkọ̑st, f. = polzkost, Cig.
  34. spomẹ̑nkovanje, n. = pomenkovanje, kajk.- Valj. (Rad).
  35. spomẹ̑nkovati se, -ujem se, vb. impf. = pomenkovati se, C., Z.
  36. spotikováti se, -ȗjem se, vb. impf. = spotikati se.
  37. sprẹ̑koma, adv. querüber, Cig.; — prim. izprekoma.
  38. srakolíca, f. der Mäusefalk, der Mäusebussard (buteo vulgaris), Frey. (F.); der Stoßvogel, Guts.
  39. srakolìč, -íča, m. = kanja, kanjuh, Jan.
  40. srákona, f. = srakonoga, vzhŠt.
  41. srákonja, f. = srakona, Ščav.
  42. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Št.)- Erj. (Torb.).
  43. srakonǫ̑žnica, f. das Himmelthaustroh, C.
  44. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
  45. srákov, adj. = sračji: srakove jezike je snedel = er ist geschwätzig, C.
  46. srákovica, f. = sraka, Rez.- Baud.
  47. srbokǫ́žən, -žna, adj. = srborit, C.
  48. srẹdnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Vermittleramt ausüben, C.
  49. srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
  50. srhkolı̑stica, f. = srhkolistnica, Tuš. (R.).
  51. srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
  52. srnjákovəc, -vca, m. der Rehpfosten, LjZv.
  53. starokopítən, -tna, adj. an dem Althergebrachten hangend, altvätrisch; s. mož, starokopitna stranka, die reactionäre Partei, Cig., Jan.
  54. starokopı̑tnež, m. der am Althergebrachten Hangende, ein alter Zopf; der Reactionär, Cig., Jan.
  55. starokopı̑tnik, m. = starokopitnež, Navr. (Kop. sp.).
  56. starokopítnost, f. die Neigung zum Althergebrachten, nk.
  57. starozakǫ́nski, adj. alttestamentlich, Jan.
  58. stȃvkoma, adv. 1) mandelweise, Cig.; — 2) satzweise, Cig.
  59. stavkoslǫ̑vje, n. die Satzlehre, Jan., nk.
  60. stavkotvǫ̑rje, n. die Satzbildung, nk.
  61. steblíkovina, f. das Staudengewächs, C., Z.
  62. stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
  63. stetoskōp, m. prsna slušaljka, das Stethoskop, Cig. (T.).
  64. stę̑žkoma, adv. mit Mühe, Cig., Jan.; kaum, C.
  65. stı̑koma, adv. knapp aneinander, Jan., C.; s. zvezan, innig verbunden, Cig.
  66. stikováłən, -łna, adj. Anschluss-: stikovȃłni kos železnice, die Anschlussstrecke, DZ.
  67. stı̑skoma, adv. s. sešiti kaj (tako, da ni roba), Rand an Rand nähen, Ljub., Dol.
  68. stiskomèr, -mę́ra, m. das Sympiëzometer, Cig. (T.).
  69. stiskováti, -ȗjem, vb. impf. = stiskati.
  70. stožkosẹ̑čnica, f. die Kegelschnittslinie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  71. stožkovı̑t, adj. = stožkast, kegelförmig, konisch, Cig. (T.), DZ.
  72. strákoš, m. der Sturmvogel (procellaria), Frey. (F.); severni s., der arktische Sturmvogel (procellaria glacialis), Erj. (Ž.).
  73. strȃnkovəc, -vca, m. der Parteigänger, C.
  74. stȓkoma, adv. knapp aneinander, C.
  75. strnokòs, -kǫ́sa, m. die Stoppelkleemahd, der Stoppelklee, Dol.; s., v ječmene vsejan, jih je skoraj prerastel, SlN.
  76. strnokǫ̑š, f. die Stoppelmahd, die abgemähten Getreidestoppeln: s. domov voziti, jvzhŠt.
  77. stroboskōp, m. čudokret, das Stroboskop (= das Thaumatrop), Cig. (T.).
  78. stroboskōpski, adj. s. kolut, die stroboskopische Scheibe, Žnid.
  79. strokǫ́vən, -vna, adj. Fach-, C, nk.; strokǫ̑vni profesorji, Fachprofessoren, DZ.
  80. strokovı̑t, adj. hülsig, Jan. (H.).
  81. strǫ́kovje, n. coll. 1) Schoten, Dol.; — 2) Maiskolben, Dol.
  82. strokovník, m. = strokovnjak, DZ., Let.
  83. strokovnják, m. der Fachmann, C., nk.
  84. stroškovník, m. das Budget, C., Nov.
  85. suhokòst, -kǫ́sta, adj. beindürr, Cig.
  86. suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
  87. svákovščina, f. = svaštvo, BlKr.; v svakovščini si biti, verschwägert sein, Svet. (Rok.).
  88. svȃtko, m. der Hochzeitsgast, ogr.- Mik., C.; ( pl. svatovje, ogr.- C.).
  89. svetkovȃnje, n. die Begehung einer Feierlichkeit, Jan.
  90. svetkováti, -ȗjem, vb. impf. ein Fest begehen, feiern, Dol.- Cig., Jan., C.
  91. svetkovína, f. die Festlichkeit, die Feier, Cig., Nov., Zora.
  92. svetnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Rolle eines Heiligen spielen, Levst. (Zb. sp.).
  93. svı̑łkov, adj. Draht-: svilkovo pero, die Drahtfeder, Jan.
  94. sviłkovína, f. die Drahtware, Jan., DZ.
  95. svitkovína, f. der Kettenzug (ein Gebäudeschmuck), Cig.
  96. šákora, f. = gost gozd, BlKr.
  97. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
  98. ščę́tkovəc, -vca, m. die Eberwurz (carlina acaulis), C.
  99. ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.
  100. ščúkov, adj. Hecht-, Jan., Kr.

   4.368 4.468 4.568 4.668 4.768 4.868 4.968 5.068 5.168 5.268  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA