Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (4.801-4.900)

  1. sladkosnẹ̑dka, f. die Näscherin, Cig.
  2. sladkosnẹ̑dnica, f. die Näscherin, das Leckermaul, Z., Rib.- M.
  3. sladkosnẹ́dnost, f. die Naschhaftigkeit, Mur., Cig.
  4. sladkosnẹ́dost, f. = sladkosnednost, Cig., Jan.
  5. sladkosnẹ̑dstvọ, n. die Näscherei, die Löffelei, Cig.
  6. sladkọ̑st, f. die Süßigkeit.
  7. sladkóta, f. = sladkost.
  8. sladkótən, -tna, adj. süßlich, Guts., Mur., Cig., Jan.
  9. sladkótnost, f. die Süßlichkeit, Mur., Cig.
  10. sladkotȓžəc, -žca, m. der Süßwarenhändler, ZgD.
  11. sladkoȗstəc, -stca, m. der Näscher, C.
  12. sladkoústən, -stna, adj. 1) leckerhaft, genäschig, Cig., Jan.; — 2) voll süßer Worte, schmeichlerisch: hinavec ti sladkoustni! Ljub.
  13. sladkoȗstnež, m. das Leckermaul, Jan.
  14. sladkoȗstnik, m. 1) das Leckermaul, Cig.; — 2) der Schmeichler, Cig.
  15. sladkoústnost, f. die Schleckerhaftigkeit, Vrtov. (Km. k.).
  16. sládkovəc, -vca, m. das Sassafras, Guts., Cig.
  17. sladkovǫ́dən, -dna, adj. Süßwasser-: sladkovodni vapnenec, Cig. (T.).
  18. sladkožı̑vəc, -vca, m. der Wohlleber, der Schwelger, Mur., Cig., C.; na tem svetu je bil sladkoživec, na onem ga je reva in reva, Ravn.
  19. sladkožı̑vstvọ, n. das Wohlleben, Mur., C.
  20. slakopèr, m., Jan., Dol.- Mik.; pogl. srakoper.
  21. slaníkov, adj. Härings-, Cig., Jan.
  22. slikohràm, -hráma, m. die Bildergallerie, SlN.
  23. slikopìs, -písa, m. die Ikonographie, Cig. (T.); — hs.
  24. slikoshrȃmba, f. = slikohram, Jan.
  25. slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
  26. slikovı̑tost, f. das Malerische: s. slovenskih pokrajin, Navr. (Let.).
  27. slokóba, f. die Krümmung, ogr.- C.
  28. slokóbast, adj. verkrümmt, ogr.- C.
  29. slokobę́dər, -dra, adj. dünnschenkelig: Slokobedri moj župan, Levst. (Zb. sp.).
  30. slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
  31. slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.
  32. slokọ̑st, f. 1) die Gekrümmtheit, die Krümmung; — 2) die Hagerkeit, Cig., M.
  33. slonokọ̑st, f. = slonova kost, Mur., Cig., Jan., Jap.- C.
  34. slonokostę̑n, adj. elfenbeinern, Mur., Jan.
  35. slonokoščę̑n, adj. = slonokosten, Cig.
  36. slonokoščenína, f. elfenbeinerne Ware, Cig.
  37. slovkováti, -ȗjem, vb. impf. = slovkati, Jan.
  38. sluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Fr.- C.
  39. smodkovnjáča, f. die Cigarrenspitze, (smot-) Erj. (Min.).
  40. smǫ́kov, adj. Feigen-, Jan. (H.).
  41. 1. smǫ́kovəc, -vca, m. das Feigenholz, C.
  42. 2. smọ̑kovəc, -vca, m. = 1. smok 3), der Waldsauerampfer, die Ochsenzunge (rumex obtusifolius), (smuk-) Z., C.
  43. smokǫ́vən, -vna, adj. Feigen-: smokovni list, Cig.; (tudi rus.).
  44. smokovína, f. das Feigenholz, Jan. (H.).
  45. smǫ̑kovje, n. der Feigenwald, C.
  46. smokǫ̑vnica, f. = smokva, der Feigenbaum, Cig.; — rus.
  47. smokǫ̑vnik, m. der Feigengarten, Cig., Jan.
  48. smokovnják, m. der Feigengarten, Jan.
  49. smolíkovəc, -vca, m. = brinovec, C.
  50. smołníkov, adj. Pechstein-: s. porfir, Cig. (T.).
  51. smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.
  52. smrẹ́kovəc, -vca, m. der Fichtenwald, M.
  53. smrẹ́kovina, f. das Fichtenholz; — tudi: smrẹkovína.
  54. smrẹ́kovje, n. = smrečje.
  55. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
  56. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
  57. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
  58. sokočijȃž, m. der Mitkutscher, Cig.
  59. sókoł, -óla, m. der Falke; der Baumfalke (falco subbuteo), Frey. (F.); s. lovec, der Jagdfalke (falco candicans), Cig., Erj. (Ž.); s. selec, der Wanderfalke oder Taubenfalke (falco peregrinus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — sokòł, -óla, Valj. (Rad).
  60. sokolár, -rja, m. der Falkner, Cig., Jan., Zora.
  61. sokolȃrstvọ, n. die Falknerei, Cig.
  62. sokółəc, -łca, m. = golobar 2), Frey. (F.).
  63. sokolíca, f. das Falkenweibchen, Cig., Jan., nk.
  64. sokólič, m. dem. sokol; 1) junger Falke, Cig., Jan.; der Falke, Guts., Štrek.; — 2) der Zwergfalke (falco aesalon), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.); der Lerchenfalke, Levst. (Nauk); — tudi: sokolìč, -íča.
  65. sokolı̑njak, m. der Falkenhof, Cig., Jan.
  66. sokolíšče, n. der Falkensitz, Zora.
  67. sokǫ́lji, adj. Falken-, Jan.; sokolje oko, Jan., C., SlN.
  68. sokǫ̑łnik, m. der Falkner, Cig.; pogl. sokolar.
  69. sokólov, adj. = sokolji, Mur., Cig., Jan.
  70. sokolovȃnje, n. die Falkenbeize, V.-Cig.
  71. sokolováti, -ȗjem, vb. impf. = loviti s sokolom, beizen, V.-Cig.
  72. sokolǫ́vji, adj. = sokolji, Zv.
  73. sokǫ́łski, adj. Falken-, Mur., Cig., Jan., nk.
  74. sokomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Jan.
  75. sokǫ̑n, m. = sokol, Npes.-Vraz.
  76. sokǫ́t, m. der Nebenwinkel, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  77. sokotáti, -ȃm, vb. impf. lärmen, Št.- Trst. (Let.).
  78. sokotòk, -tǫ́ka, m. der Saftfluss, Nov.- C.
  79. sokovı̑t, adj. saftreich, Jan.
  80. sokovítən, -tna, adj. = sokovit, Guts.
  81. sokovı̑tost, f. die Saftigkeit, Guts., Cig.
  82. sokozbı̑rnica, f. das Saftsammelgefäß, DZ.
  83. sȏłdkovəc, -vca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
  84. solokòp, -kópa, m. der Salzknappe, Cig.
  85. spakóta, f. die Verzerrung, C. ( Vest.); — die Abscheulichkeit, C.
  86. spakovȃnje, n. die Missgeberden; bes. das Nachäffen, M., C.
  87. spakováti, -ȗjem, vb. impf. entstellen; s. besedo, das Wort verdrehen, C.; s. božjo besedo, Krelj; — s. se, unnatürlich sein (in den Mienen, den Geberden, der Rede, der Kleidung u. dgl.), Grimassen schneiden; kaj se spakuješ? s. se komu, jemanden durch Grimassen verspotten, Cig., Jan.; = s. se proti komu; — s. se, sich verstellen, Dalm.
  88. spismenkováti, -ȗjem, vb. pf. zusammenbuchstabieren, Cig.
  89. splakovȃłnica, f. = posoda, v kateri se kaj splakuje, das Schwenkgefäß, Cig.
  90. splakovȃnje, n. das Abspülen; s. zlata, die Goldwäsche, Cig.
  91. splakováti, -ȗjem, vb. impf. ad splakniti; abspülen, abschwemmen, Cig., Jan., M.; s. rudo, Erz schlämmen, Cig. (T.); — wegspülen, Cig.
  92. splȏskoma, adv. = splazoma, in Bausch und Bogen, Levst. (Nauk).
  93. spokǫ́jən, -jna, adj. = pokojen, ruhig, SlN.
  94. spokojíti, -ím, vb. pf. beruhigen, Cig.; — jaz vas hočem spokojiti ("erquicken"), Krelj; — prim. stsl. vьspokojiti, sedare.
  95. spokǫ́rən, -rna, adj. Büßer-: spokǫ̑rna obleka, Levst. (Zb. sp.); žimnata spokorna oblačila, Škrb.- Valj. (Rad); — pogl. izpokoren.
  96. spokoríti, -ím, vb. pf., pogl. izpokoriti.
  97. spokorję́nəc, -nca, m., pogl. izpokorjenec.
  98. spokǫ́rnica, f., Cig., Jan., pogl. izpokornica.
  99. spokǫ́rnik, m., Cig., Jan., pogl. izpokornik.
  100. społzkọ̑st, f. = polzkost, Cig.

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA