Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (4.768-4.867)

  1. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
  2. skovúlati, -lam, -ljem, vb. impf. heulen: pes skovulje, Ip.- Erj. (Torb.).
  3. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
  4. skọ̑zən, -zna, adj. 1) Durchgangs-: skozno blago, C.; — 2) durchsichtig, Cig., C.; skozno vino, Vrtov. (Vin., Km. k.); — 3) wach, aufmerksam, ogr.- C.
  5. skozinọ̑sən, -sna, adj. nasal, Jan.
  6. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
  7. skoznìv, -íva, adj. wachsam, sorgfältig, C.
  8. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  9. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
  10. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
  11. skǫ̑žnjast, adj. löcherig, Vrt.
  12. skrȃtkoma, adv. kurz, C.
  13. skrkòt, -óta, m. = usehlo stebelce, uvela zel (tudi: skrkǫ̑t, f.), Erj. (Torb.).
  14. sladkóba, f. die Süße, Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  15. sladkóbən, -bna, adj. süßlich, Jan.
  16. sladkobesẹ́dən, -dna, adj. von süßen Worten, glattzüngig, Jan.
  17. sladkǫ̑ča, f. = sladkost, Mik.
  18. sladkočr̀n, -čŕna, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
  19. sladkočȓnəc, -nca, m. neka vinska trta, Ip.- Z.
  20. sladkojẹ̑dəc, -dca, m. das Leckermaul, Dict.
  21. sladkojẹ̑dež, m. = sladkojedec, Zora.
  22. sladkomèr, -mę́ra, m. das Saccharometer, SlN.
  23. sladkǫ̑r, -rja, m. = cuker, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  24. sladkǫ̑rən, -rna, adj. = cukren, nk.
  25. sladkǫ́rjev, adj. = cukrov, Jan.
  26. sladkǫ̑rnat, adj. = cukrnat, Jan.
  27. sladkǫ̑rnica, f. 1) = cukrarnica, C., Levst. (Beč.); — 2) neka hruška, Erj. (Torb.); — neko jabolko, Erj. (Torb.).
  28. sladkosnẹ̀d, -snẹ́da, m. das Leckermaul, Valj. (Rad).
  29. sladkosnẹ̀d, -snẹ́da, adj. naschhaft, Dict., Cig., Jan.
  30. sladkosnẹ̑da, f. die Näscherin, Cig., Jan.
  31. sladkosnẹ̑dəc, -dca, m. der Näscher, der Schlecker, das Leckermaul, Cig., Jan., Jsvkr., Valj. (Rad).
  32. sladkosnẹ́dən, -dna, adj. naschhaft, schleckerhaft.
  33. sladkosnẹ̑dež, m. der Näscher, das Leckermaul, Cig., Jan., Valj. (Rad), Zv.
  34. sladkosnẹ̑dka, f. die Näscherin, Cig.
  35. sladkosnẹ̑dnica, f. die Näscherin, das Leckermaul, Z., Rib.- M.
  36. sladkosnẹ́dnost, f. die Naschhaftigkeit, Mur., Cig.
  37. sladkosnẹ́dost, f. = sladkosnednost, Cig., Jan.
  38. sladkosnẹ̑dstvọ, n. die Näscherei, die Löffelei, Cig.
  39. sladkọ̑st, f. die Süßigkeit.
  40. sladkóta, f. = sladkost.
  41. sladkótən, -tna, adj. süßlich, Guts., Mur., Cig., Jan.
  42. sladkótnost, f. die Süßlichkeit, Mur., Cig.
  43. sladkotȓžəc, -žca, m. der Süßwarenhändler, ZgD.
  44. sladkoȗstəc, -stca, m. der Näscher, C.
  45. sladkoústən, -stna, adj. 1) leckerhaft, genäschig, Cig., Jan.; — 2) voll süßer Worte, schmeichlerisch: hinavec ti sladkoustni! Ljub.
  46. sladkoȗstnež, m. das Leckermaul, Jan.
  47. sladkoȗstnik, m. 1) das Leckermaul, Cig.; — 2) der Schmeichler, Cig.
  48. sladkoústnost, f. die Schleckerhaftigkeit, Vrtov. (Km. k.).
  49. sládkovəc, -vca, m. das Sassafras, Guts., Cig.
  50. sladkovǫ́dən, -dna, adj. Süßwasser-: sladkovodni vapnenec, Cig. (T.).
  51. sladkožı̑vəc, -vca, m. der Wohlleber, der Schwelger, Mur., Cig., C.; na tem svetu je bil sladkoživec, na onem ga je reva in reva, Ravn.
  52. sladkožı̑vstvọ, n. das Wohlleben, Mur., C.
  53. slakopèr, m., Jan., Dol.- Mik.; pogl. srakoper.
  54. slaníkov, adj. Härings-, Cig., Jan.
  55. slikohràm, -hráma, m. die Bildergallerie, SlN.
  56. slikopìs, -písa, m. die Ikonographie, Cig. (T.); — hs.
  57. slikoshrȃmba, f. = slikohram, Jan.
  58. slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
  59. slikovı̑tost, f. das Malerische: s. slovenskih pokrajin, Navr. (Let.).
  60. slokóba, f. die Krümmung, ogr.- C.
  61. slokóbast, adj. verkrümmt, ogr.- C.
  62. slokobę́dər, -dra, adj. dünnschenkelig: Slokobedri moj župan, Levst. (Zb. sp.).
  63. slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
  64. slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.
  65. slokọ̑st, f. 1) die Gekrümmtheit, die Krümmung; — 2) die Hagerkeit, Cig., M.
  66. slonokọ̑st, f. = slonova kost, Mur., Cig., Jan., Jap.- C.
  67. slonokostę̑n, adj. elfenbeinern, Mur., Jan.
  68. slonokoščę̑n, adj. = slonokosten, Cig.
  69. slonokoščenína, f. elfenbeinerne Ware, Cig.
  70. slovkováti, -ȗjem, vb. impf. = slovkati, Jan.
  71. sluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Fr.- C.
  72. smodkovnjáča, f. die Cigarrenspitze, (smot-) Erj. (Min.).
  73. smǫ́kov, adj. Feigen-, Jan. (H.).
  74. 1. smǫ́kovəc, -vca, m. das Feigenholz, C.
  75. 2. smọ̑kovəc, -vca, m. = 1. smok 3), der Waldsauerampfer, die Ochsenzunge (rumex obtusifolius), (smuk-) Z., C.
  76. smokǫ́vən, -vna, adj. Feigen-: smokovni list, Cig.; (tudi rus.).
  77. smokovína, f. das Feigenholz, Jan. (H.).
  78. smǫ̑kovje, n. der Feigenwald, C.
  79. smokǫ̑vnica, f. = smokva, der Feigenbaum, Cig.; — rus.
  80. smokǫ̑vnik, m. der Feigengarten, Cig., Jan.
  81. smokovnják, m. der Feigengarten, Jan.
  82. smolíkovəc, -vca, m. = brinovec, C.
  83. smołníkov, adj. Pechstein-: s. porfir, Cig. (T.).
  84. smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.
  85. smrẹ́kovəc, -vca, m. der Fichtenwald, M.
  86. smrẹ́kovina, f. das Fichtenholz; — tudi: smrẹkovína.
  87. smrẹ́kovje, n. = smrečje.
  88. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
  89. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
  90. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
  91. sokočijȃž, m. der Mitkutscher, Cig.
  92. sókoł, -óla, m. der Falke; der Baumfalke (falco subbuteo), Frey. (F.); s. lovec, der Jagdfalke (falco candicans), Cig., Erj. (Ž.); s. selec, der Wanderfalke oder Taubenfalke (falco peregrinus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — sokòł, -óla, Valj. (Rad).
  93. sokolár, -rja, m. der Falkner, Cig., Jan., Zora.
  94. sokolȃrstvọ, n. die Falknerei, Cig.
  95. sokółəc, -łca, m. = golobar 2), Frey. (F.).
  96. sokolíca, f. das Falkenweibchen, Cig., Jan., nk.
  97. sokólič, m. dem. sokol; 1) junger Falke, Cig., Jan.; der Falke, Guts., Štrek.; — 2) der Zwergfalke (falco aesalon), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.); der Lerchenfalke, Levst. (Nauk); — tudi: sokolìč, -íča.
  98. sokolı̑njak, m. der Falkenhof, Cig., Jan.
  99. sokolíšče, n. der Falkensitz, Zora.
  100. sokǫ́lji, adj. Falken-, Jan.; sokolje oko, Jan., C., SlN.

   4.268 4.368 4.468 4.568 4.668 4.768 4.868 4.968 5.068 5.168  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA