Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (468-567)

  1. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
  2. kōlika, f. grizenje, ščipanje po trebuhu, die Kolik.
  3. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
  4. kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
  5. kolikę̑r, adj. wie vielerlei?
  6. kolikę̑rən, -rna, adj. wie vielfach?
  7. kolikę̑rnat, adj. wie vielfach?
  8. kọ̑liki, pron. interr. der wievielte? Jan.; koliki dan je danes? C.
  9. kọ̑likič, adv. zum wievieltenmale? Mur.
  10. kọ̑liknat, adj. wie vielfältig? Met.
  11. kolikǫ̑ča, f. die Quantität, C., kajk.- Valj. (Rad).
  12. kọ́likočas, * adv. = kolikokrat, C.
  13. kolikogùb, -gúba, adj. wie vielfältig? Cig.
  14. kọ́likokrat, * adv. wie oft?
  15. kọ́likokratən, -tna, adj. wie oftmalig?
  16. kọ̑likor, * pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.
  17. kọ̑likorkrat, adv. rel. so oft; k. koli, so oft auch.
  18. kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
  19. kolikọ̑st, f. die Quantität, die Größe, Cig., Jan., Cig. (T.); k. sile, Sen. (Fiz.).
  20. kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
  21. kolikotę̑ri, adj. = koliki, kateri, der wievielte? Mur., C.
  22. kolikovŕstən, -stna, adj. wie vielerlei? Cig.
  23. kọ́likrat, adv. = kolikokrat, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  24. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
  25. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
  26. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
  27. kolı̑nəc, -nca, m. = kolinjak, C.
  28. kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
  29. kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
  30. kolír, m. = koler, Zora, Št.
  31. kolíšče, n. die Pfahlreihe, das Pfahlwerk, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  32. kolı̑ščnica, f. eine Umzäunung mit Pallisaden, Cig.
  33. kolı̑tev, -tve, f. das Bepfählen, das Bestecken ( z. B. der Weingärten), Z., jvzhŠt.
  34. kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
  35. kolízija, f. strnjenje nasprotij, die Collision, Cig. (T.).
  36. koljáč, m. = količ 2), der Bestecker, Dol.
  37. koljáda, f. = kolada, die Biestmilch (iz furl. caglade), Štrek. (Arch.).
  38. kǫ́lje, n. coll. die Pfähle, die Stecken; die Weingartenpfähle; sto mer kolja; — das Pfahlwerk, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. kǫ́ljenəc, -nca, m. die Steckenfisole, C., Z.
  40. kǫ́ljenik, m. = koljenec, C.
  41. kǫ́ljenje, n. das Pfählen, Cig., M., jvzhŠt.
  42. kòłk, kółka, m. 1) die Hüfte, das Hüftbein; bolezen v kolkih, Cv.; kolka vzdigovati in spuščati, die Hüften heben und senken, Telov.; klobuk svoj mu (suhemu konju) lahko obesiš na kolk, SlN.; — 2) der Felsenvorsprung, Cig.; — die Klippe, C.; — die Koppe eines Berges, (kok) V.-Cig.; — der Hügel, Rez.- C.; — 3) der oberste Weinpressriegel, C.; — der große Thorriegel, C.; — 4) der Kegel, M.; kolke podirati, Št.- Cig.; — 5) die Radspeiche, Z.; — 6) das Häkchen am Flügel der Spinnradspule, C.; — 7) der Pfeil, C.
  43. kółke, f. pl. das Werg, C. ( Vest. I. 4.); kuke, Cig.
  44. kółkov, adj. Hüft-; kolkov sklep, das Hüftgelenk, Cig.
  45. kolkoválọ, n. die Stempelpresse, C.
  46. kolkováti, -ȗjem, vb. impf. stempeln, Cig., Jan., nk.; — prim. kolek.
  47. kolkovȃvəc, -vca, m. der Stempler, Jan.
  48. kōlkovən, -vna, adj. Stempel-: kolkovni urad, das Stempelamt, Jan.
  49. 1. kółkovina, f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.
  50. 2. kolkovína, f. die Stempelgebür, Jan., C.
  51. kołkȗn, m. der Zapfen, Vrtov. (Vin.).
  52. kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.
  53. kółnenje, n. = kletje, Krelj- Mik.
  54. kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.- M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.- C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Goriš.)- Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
  55. kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
  56. kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; ( hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.- Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. ( Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
  57. kolobántati, -am, vb. impf. = kolobitati, Geräusch machen, C.
  58. kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.- C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. ( astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).
  59. kolobárast, adj. kreisförmig, Zora.
  60. kolobárčast, adj. ringartig, Jan. (H.).
  61. kolobárčək, -čka, m. dem. kolobarec; kleiner Kreisring.
  62. kolobárəc, -rca, m. dem. kolobar; kleiner Kreis; der Ring, C.; kača v k. zvita, C.; k. žice, ein Bund Draht, Zora.
  63. kolobárən, -rna, adj. 1) Kreis-, kreisförmig, Cig.; — 2) turnusartig: kolobȃrno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Jan.
  64. kolobáric, m. = kolobarec, Habd.- Mik.
  65. kolobarı̑təv, -tve, f. = kolobarjenje, Jan.
  66. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
  67. kolobárjenje, n. 1) das Kreisen; — 2) der Kreislauf, der Turnus, Cig., Jan., C.; — die Wechselwirtschaft, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  68. kolobȃrnica, f. kolobarnice, strahlblütige Pflanzen (corymbiferae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  69. kolobȃrnik, m. kolobarniki, Ringelwürmer (annulata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  70. kolobȃroma, adv. im Kreise herum, C.
  71. kolobárski, adj. Ring-: kolobarske gore, Ringgebirge (am Mond), Cig. (T.).
  72. kolobę́ncati se, -am se, vb. impf. sich wälzen, Npes.-Vraz.
  73. kolobę́nčati, -am, vb. impf. ein Rad schlagen, V.-Cig.
  74. kolobę́nəc, -nca, m. das von einem Menschen geschlagene Rad, V.-Cig., Jan.
  75. kolobíntati, -am, vb. impf. 1) herumwälzen, k. se, sich herumwälzen, ogr.- C.; — 2) = kolobitati 2), C.
  76. kolobítati, -am, vb. impf. 1) sich drehen, M.; — 2) strampfen, C.; poltern, Geräusch machen: kolobita, kdor škrinje vozi, C.; einherstolpern, C.
  77. kolobǫ́cija, f. 1) das wirre Durcheinander, der Wirrwarr, das Chaos; — 2) das Schlaraffenland, Kr.- Valj. (Rad).
  78. kolobǫ́tati se, -am se, vb. impf. sich ringeln, Bes.
  79. kolōdij, m. neka tekočina, das Collodium.
  80. kolodriš, m., C., pogl. kolodrs.
  81. kolodr̀s, -dŕsa, m. das Wagengeleise, SlN.
  82. kolodvòr, -dvóra, m. der Bahnhof, Cig., Jan., nk.
  83. kolodvórəc, -rca, m. der am Bahnhofe Beschäftigte, der Bahnhöfler, C.
  84. kolodvǫ̑rski, adj. Bahnhof-: kolodvorska poslopja, nk.
  85. kolofōn, m. = kolofonij, Cig. (T.).
  86. kolofōnij, m. das Geigenharz, das Colophonium.
  87. kolofonīt, m. kolofoniju podoben granat, der Colophonit, Cig. (T.).
  88. kolokvīnta, f. die Koloquinte (cucumis colocynthis), C., Tuš. (B.).
  89. kọ̑loma, adv. herum: tam koloma, dort herum, C.
  90. kolomajsati se, -am se, vb. impf. herumwetzen, Cig., M.
  91. kolomȃst, f. die Wagenschmiere, Mur., Mik., Jarn. (Sadj.).
  92. kolomàz, -máza, m. = kolomast, Habd., Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  93. kolomȃzar, -arja, m. der Wagenschmierhändler, Jan. (H.).
  94. kolomȃznica, f. der Wagenschmierbehälter, Cig., C.
  95. kolomaznína, f. das Wagenschmiergeld, Cig.
  96. kolomèr, -mę́ra, m. 1) der Zirkel, Cig., C., Mik.; — 2) = kolomera, Cig., C., Mik.
  97. kolomę́ra, f. papierenes Muster (der Schneider) zum Zuschneiden, Cig., ZgD.
  98. kolomę́riti, -mę̑rim, vb. impf. zirkeln, C.
  99. kolomíja, f. das Wagengeleise, Cig., vzhŠt.- C.
  100. kolomı̑jnica, f. das Radgeleisewasser, vzhŠt.- C.

   1 68 168 268 368 468 568 668 768 868  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA