Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (4.668-4.767)

  1. 1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
  2. 2. skǫ́pəc, -pca, m. der Geizige, der Geizhals.
  3. 3. skópəc, -pca, m. eine eiserne Falle, das Schlageisen, Cig., Jan., C., Štrek., Gor., ogr.- Valj. (Rad).
  4. 4. skópəc, -pca, m. = skobec, Guts., Jarn., Frey. (F.); — povodni s., der Flussfischadler (pandion haliaetos), Frey. (F.).
  5. skopíca, f. das Verschneidemesser, Cig.
  6. skopı̑cema, adv. gehäuft: zdajci je bil čoln skopicema poln, Jurč.; — prim. kopica.
  7. skopíčiti, -ı̑čim, vb. pf. aufhäufen, Z.
  8. skopı̑n, m. der Knauser, Cig., Jan.
  9. skopíniti, -ı̑nim, vb. impf. knausern, Cig.
  10. skopı̑tar, -rja, m. = rezar, der Castrierer, der Gelzer, Cig., M.
  11. skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Notr.)- Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.
  12. skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.
  13. skopljeník, m. = skopljenec, Cig.
  14. skopljénje, n. die Castrierung, Cig.; — ( pren.) besedno s., die Zustutzung der Wörter, Levst. (Zb. sp.).
  15. skopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zerthauen, vergehen (vom Schnee): sneg je skopnel; — ( pren.) od strahu s., vor Schrecken vergehen, Z.
  16. skopnẹ́vati, -am, vb. impf. zu schmelzen, zu vergehen pflegen, nk.
  17. skopníca, f. eine Stelle, wo der Schnee bereits geschmolzen ist, Jarn., Jan., C.
  18. skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
  19. skoporìt, -ríta, adj. = skop; Privoščila skoporita Komaj bo ti sok neslan, Preš.
  20. skoporı̑təc, -tca, m. = skopec, der Knauser, Dict., Cig., C.
  21. skoporítiti, -ı̑tim, vb. impf. knausern, kargen, C.
  22. skoporı̑tnež, m. = skopec, der Knauser, Cig., M.
  23. skoporı̑tnica, f. die Knauserin, Cig., M.
  24. skoporítost, f. = skopost, C.
  25. skoporòk, -rǫ́ka, adj. knauserig, Zv.
  26. skopọ̑st, f. der Geiz.
  27. skopóta, f. = skopost, C.
  28. 1. skopováti, -ȗjem, vb. impf. knausern, kargen; s. s čim: s. z vinom, Levst. (Zb. sp.).
  29. 2. skopováti, -ȗjem, vb. impf. ad skopati, Z.
  30. skopovı̑t, adj. geizig, Jan., C.; — kärglich, Cig.
  31. skopŕcati se, -am se, vb. pf. burzeln, stürzen: po stopnicah s. se, C.
  32. skoprnẹ́ti, -ím, vb. pf. vor Verlangen vergehen, verschmachten: od žeje s.; skoprnel bo še, er wird sich noch zu Tode kümmern, Cig.
  33. skopúh, m. der Geizhals.
  34. skopúlja, f. die Geizige, Cig., Jan., nk.
  35. skopȗn, m. = skopuh, Cig.
  36. skopušáriti, -ȃrim, vb. impf. = skop biti, Zv.
  37. skopȗštvọ, n. die Knauserei, Jan. (H.).
  38. skòr, adv. = skoro, skoraj, Mur., Cig., Jan.; — (na skori = skoraj, ogr.- Mik.).
  39. skóra, f. = skorja, Jan.
  40. skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
  41. skoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. = razkoračiti se, Z., M.
  42. skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
  43. skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
  44. skóranji, adj. = skorašnji, Jan.
  45. skórašnji, adj. baldig, Jan., Zora.
  46. skórčək, -čka, m. dem. 1. skorec: iz brezove skorje spleten košek, v katerega jagode nabirajo, Polj.
  47. skórčevka, f. 1) das Weibchen des Stares, Jan.; — prim. 2. skorec.
  48. 1. skórəc, -rca, m. der Erdbeerköcher, Gor.- Cig.
  49. 2. skórəc, -rca, m. = škorec, škvorec, Mur.
  50. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
  51. skorenı̑noma, adv. sammt der Wurzel, radical, Cig.
  52. skórẹšnji, adj. baldig, C.
  53. skóri, adv. = skoraj, Cig.
  54. skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Tolm.)- Štrek. (Let.).
  55. skóričək, -čka, m. dem. skorič, Polj.
  56. skọ̑riš, m. der Speierling (sorbus domestica), Mik.; — prim. oskoriš, oskoruš.
  57. skǫ́rja, f. die rauhe Rinde, die Kruste; hrastova s.; dati komu skorjo kruha; — vinska s., der Weinstein, Cig.; — sladka s., die Zimmtrinde, Dict., Cig., Kr.; — tudi: skọ̑rja, Dol.
  58. skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič ( Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.- Cig., Jan., Frey. (F.).
  59. skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
  60. skorjàt, -áta, adj. = skorjav, Cig., Jan.
  61. skǫ́rjav, adj. rauhrindig, krustig, Cig., Jan.; skorjavo deblo, Jurč.
  62. skǫ́rjavəc, -vca, m. birsasti s., die weinsteinartige Krustenflechte (lecanora tartarea), zemljepisni s., die Wandkartenflechte (lecidea geographica), Tuš. (R.).
  63. skorjevína, f. das Krustengebilde, C.
  64. skorjevı̑t, adj. = skorjav, C.
  65. skǫ́rjica, f. dem. skorja; das Krüstchen, ein Stückchen rauher Rinde; s. kruha; — sladka s., die Zimmtrinde, Cig.
  66. skǫ́rjičnik, m. der Zimmtbaum, Z.
  67. skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
  68. skorlúpa, f. die Eierschale, Jarn., Mik.
  69. skǫ̑rnat, adj. rindig, ogr.- C.
  70. skǫ̑rnica, f. = škorenj, Jan.; pl. skornice, die Stiefel, Rez.- Baud.
  71. skǫ́rnja, f. der Stiefel, Cig. (T.); — prim. škorenj.
  72. skǫ̑rnjak, m. = škornjak, die Gabelweihe, Levst. (Nauk).
  73. skórọ, adv. = skoraj, Mur., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Ben.- Kl., nk.
  74. skorǫ́cẹlj, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  75. skorpijǫ̑n, m. der europäische Scorpion (scorpio europaeus), Erj. (Ž.).
  76. skọ̑rš, m. = skoriš, oskoriš, Jan., Štrek., jvzhŠt.
  77. skọ̑ruš, m. = oskoruš, skoriš, C.
  78. skosáti, -ȃm, vb. pf. in Stücke schneiden, zerhacken, Z., jvzhŠt.
  79. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
  80. skosmáti, -ȃm, vb. pf. zu Flocken schlagen, flocken, Cig., Jan.; skosman, straubicht, C.
  81. skostenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Mur., Cig.
  82. skoščenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Cig., Jan.
  83. skošenína, f. zerhackter Speck, GBrda.
  84. skòt, skǫ́ta, m. 1) das Junge, Z.; prve skote v vodo vreči, vzhŠt.; — 2) das Gezücht, Z.; — 3) = živina, Valj. (Rad); (tudi: hs.).
  85. skotalíti, -ím, vb. pf. herabrollen, Jan.
  86. 1. skotáti, -ȃm, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  87. 2. skotáti, -ȃm, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
  88. skotína, f. der Unrath von Thieren, C.
  89. skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.- M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
  90. skǫ̑tnik, m. das Beinheil (symphytum), Trst. (Let.).
  91. 1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.
  92. 2. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  93. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
  94. skovánka, f. = skovana beseda, der Neologismus, Cig., nk.
  95. skováti, -kújem, vb. pf. durch Schmieden zustande bringen, schmieden, Cig.; verigo s.; — prägen: denar s., ein Geldstück prägen, Cig.; — novo besedo s., ein neues Wort bilden, nk.; — s. kaj, etwas geheim abmachen, Cig.
  96. skovík, m. 1) das Eulengeschrei, M.; — 2) eine Art kleine Eule, C.; der Kauz, die Habichtseule (surnia), Frey. (F.), Cig., Jan.
  97. skovíkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien ( v. der Eule): sova skoviče.
  98. skovíkniti, -ı̑knem, vb. pf. einen Laut, wie das Geschrei der Eule, von sich geben, Z., SlN.
  99. skovı̑ncati, -am, vb. impf. winseln, C.
  100. skovı̑ndrati, -am, vb. impf. schreien wie junge, hungrige Schweinchen, Z.

   4.168 4.268 4.368 4.468 4.568 4.668 4.768 4.868 4.968 5.068  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA