ko (4.501-4.600)

4501. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
4502. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
4503. sarkofāg, m. kamenita raka, der Sarkophag, Cig., Jan.
4504. scȗrkoma, adv. = curkoma, im Strahle (fließend): kri scurkoma teče, Z.
4505. sčakovalíšče, n. der Rendezvousplatz, C.
4506. sčakovȃnje, n. das Erwarten ( z. B. bei einem Rendezvous), jvzhŠt.
4507. sčakováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sčakati se; auf einander warten, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; tu se zaljubljeni svet sčakuje, hier haben die verliebten Leute ihr Stelldichein, Levst. (Zb. sp.).
4508. sebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, LjZv.
4509. sedmerokǫ́tən, -tna, adj. siebenwinkelig, siebeneckig, Cig.
4510. sedmerokǫ̑tje, n. das Siebeneck, Cig.
4511. sedmerokǫ́žən, -žna, adj. siebenhäutig, Cig.
4512. sedmokǫ̑tnik, m. das Siebeneck, das Heptagon ( math.), Cig. (T.).
4513. sekǫ̑n, m. = ungarischer Ochs, Jan., Glas.- C.
4514. sẹkotína, f. die Hiebwunde, Cig., C.
4515. sẹkovȃrih, m. der Förster, Mik.
4516. sẹnokòs, -kǫ́sa, m. = senokosec, Slom.
4517. sẹnokǫ̑səc, -sca, m. der Heumäher, Mur., Jan.
4518. sẹnokǫ̑š, f. = senokoša, die Bergwiese, BlKr., jvzhŠt.
4519. sẹnokǫ́ša, f. die Bergwiese, C., Bes., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
4520. sẹnokǫ̑šnja, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan.
4521. sfrkǫ́cati, -am, vb. pf. krausen: sfrkocan = kodrast, BlKr.- Let.
4522. sfrkováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sfrkniti se.
4523. sikòt, -óta, m. das Gezisch, Jan.
4524. sı̑nko, m. der Sohn, das Söhnlein (nežno): sinko moj!
4525. sı̑rko, m. = serec 2), Cig., Jan.
4526. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
4527. sírkovəc, -vca, m. das Moorhirsenbrot, M.
4528. sírkovina, f. 1) das Moorhirsenstroh, Mur., C.; — 2) = koruznica, Jan.
4529. sírkovišče, n. das Moorhirsenstoppelfeld, Z.
4530. sı̑vko, m. der Grauschimmel, Mur., Cig., C.; — ein grauer Ochs, C.
4531. sivokǫ́drast, adj. graugelockt, Cig.
4532. skakọ́ma, adv. im Galopp, Mur., Mik.; s. odjezditi, Mur.; (tudi: skȃkoma, Cig.).
4533. skakǫ̑ncati, -am, vb. impf. hüpfen, Z.
4534. skakǫ̑nəc, -nca, m. der Galopp; konj na sk. dirja, C.
4535. skakǫ̑v, m. na s. (im Galopp) gnati, ogr.- Mik. (V. Gr. II. 230.); — prim. skakoma.
4536. sklizkọ̑st, f. die Schlüpfrigkeit, Jan. (H.).
4537. skljukòt, adv. s. hoditi, gebückt einhergehen, vzhŠt.- C.; ( nam. v skljukot?).
4538. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
4539. skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; ( nam. vzk-).
4540. skobáliti se, -ȃlim se, vb. pf. s. se na konja, in plumper, ungeschickter Weise das Pferd besteigen, Jurč.; ( nam. vzk-).
4541. skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
4542. skǫ́bəlj, -blja, m. 1) das Schabmesser, C.; — 2) der Hobel, Mur., Mik. (Et.).
4543. skǫ̑bəljnik, m. die Hobelbank, Z.
4544. skǫ́bica, f. dem. skoba; eine Art starke Schindel aus Eichenholz für Thüren, C.
4545. skobíliti se, -ı̑lim se, vb. pf. s. se z voza = nerodno se spraviti z voza, Dol.
4546. skọ̑blja, f. das Schabeisen, Cig., Jan.; sodarska s., Cig.; s skobljo pogladijo notranjo stran novega škafa, Notr.; — das Ausfleischmesser der Gerber, Cig.; — eine Art Hobel, Valj. (Rad); der Gerbehobel der Böttcher, Cig.
4547. skọ̑bljanəc, -nca, m. nav. pl. skobljanci, Hobelspäne, (skub-) Z.
4548. skọ̑bljanica, f. der Hobelspan, Cig.
4549. skọ̑bljanje, n. das Schaben, Cig.
4550. skọ̑bljati, -am, vb. impf. schaben, Cig.; — hobeln, Cig., Jan., C.; škrinjar skoblja ("skubla") deske, Ravn. (Abc.).
4551. skǫ́bljič, m. dem. skobelj; ein kleiner Hobel, C.
4552. skǫ́bljiti, -im, vb. impf. schaben, Cig., Jan.; doge s., Cig.; kost s., einen Knochen benagen, Cig.; — hobeln, Mur., Danj. (Posv. p.).
4553. skobotovəc, -vca, m. der Pfeifenstrauch (philadelphus), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
4554. skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
4555. skǫ́cati, -ǫ̑cam, vb. impf. = stokati, BlKr.- Let.
4556. skocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerraufen, Z.
4557. skočȃj, m. die Sprungweite, Cig. (T.).
4558. skȏčək, -čka, m. neki pajek: der Baumhüpfer (aranea truncorum), Cig., Kr.- Valj. (Rad); — die Heuschrecke, Cig.
4559. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
4560. skóčica, f. der Floh, Mik., Notr.
4561. skočídalọ, n. der Wasserfall, ( nam. skočílo, skočidlo?) Erj. (Torb.).
4562. skočír, -rja, m. ein kleiner, zornmüthiger, aufbrausender Mensch, Erj. (Torb.).
4563. skóčirep, m. der Springschwanz (podura), Erj. (Z.).
4564. skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
4565. skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
4566. skočljìv, -íva, adj. = skočen, C.
4567. skǫ̑čnica, f. das Sprungbein, Erj. (Z., Som.), Cig. (T.).
4568. skočník, m. 1) das Gefälle: voda ima dober skočnik, Svet. (Rok.); — 2) der Bachwasserfall, Cig.; — der Wasserfall über dem Mühlrade, Z.; — 3) = majhni žleb nad mlinskim kolesom, Poh.; — 4) die Heuschrecke, C.
4569. skočnják, m. die Küchenschabe: pukoši ali skočnjaki, navadno "grili" imenovani, Pjk. (Črt.).
4570. skočnọ̑st, f. die Flinkheit: imel je toliko skočnosti, da je o pravem času smuknil pod mizo, Jurč.
4571. skodẹ̑la, f. die Schale, Mik.; (skud-) Cig., Jan., C.
4572. skodẹ̑lica, f. dem. skodela; (skud-) Cig., Jan., DZ., Vrt.
4573. skǫ̑dəłnik, m. der Schindelnagel, Cig.
4574. skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
4575. skǫ̑dlar, -rja, m. der Schindelhauer, Cig., M.
4576. skodlárnica, f. die Schindelmacherwerkstätte, Cig.
4577. skǫ̑dlarstvọ, n. das Schindelmachergewerbe, Cig.
4578. skǫ̑dlast, adj. Schindel-, Mur., Cig.; skodlasta streha, Mur., ZgD.; — geschindelt, Cig.
4579. skǫ̑dlica, f. dem. skodla; das Schindelchen, Cig.
4580. skodljáti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen: lase s., Z.; s. se, kraus werden, Cig.
4581. skodráti, -ȃm, vb. pf. kraus o. lockig machen, aufkrausen, locken: lase s., Cig., Jan.
4582. skodrčáti, -ȃm, vb. pf., pogl. skodričati.
4583. skodričáti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, löckeln: lase s., Cig.; — entstellen: uže toliko slovenščine so gnusno skodričali (skodrčali), Vrt.; skodričana (skodrčana) latinščina, LjZv.; zgodovinsko podlogo skodričati (skodrčati) v tako zmes, Levst. (Zb. sp.).
4584. skodrnáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Erj. (Torb.).
4585. skojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, erziehen, Krelj- M.; dete s., Dalm.; ( nam. vzk-).
4586. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
4587. skǫ́kati, -ǫ̑kam, vb. impf. = stokati, BlKr.
4588. skǫ́kavica, f. pijača, ki jo dajo voznikom, kadar pripeljejo vino in je (skokaje?) zlože, BlKr.
4589. skǫ̑kica, f. = bolha: skokice in lazice = bolhe in uši, BlKr.
4590. skǫ̑koma, adv. sprungweise, Cig., Jan., Žnid.; — im Galopp, Mur., Cig., Jan.; s. dirjati, Cig.; — über Hals und Kopf, Cig.; s. bežati, Levst. (Zb. sp.).
4591. skokonòg, -nǫ́ga, m. der Langfuß, Dict., Cig.
4592. skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.
4593. skokonǫ́žən, -žna, adj. schnellfüßig, Jurč.
4594. skokopèt, -pę́ta, adj. = skokonog, Z.
4595. skokòt, -óta, m. v skokote, im Galopp: v skokote jo ubere dimka, SlN.
4596. skokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. hüpfen, springen: potoček skokota črez kamenati strmec, SlN.
4597. skolāstičən, -čna, adj. k skolastiki spadajoč, scholastisch, Cig. (T.).
4598. skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
4599. skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
4600. skółčiti, -kȏłčim, vb. pf. lendenlahm machen, Cig.; — s. se, sich das Hüftbein verrenken, Rib.- M.; — pogl. izkolčiti.

   4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani