ko (4.468-4.567)

4468. rokovẹ̑dež, m. der Chiromant, Jan. (H.).
4469. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
4470. rokovę̑t, f. die Handvoll, Habd.- Mik., BlKr., Cig., Jan.; r. prediva, ein Büschel Flachs, C.; (rokoved, Dalm.; -vad, -vat, Mur., Danj.- Mik.).
4471. rokovę̑tca, f. dem. rokovet; eine kleine Handvoll, kajk.- Valj. (Rad).
4472. rokovę̑tka, f. dem. rokovet; das Büschel: r. cvetlic, C.
4473. rokovnáč, m. = rokovnjač, Levst. (Zb. sp.).
4474. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
4475. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
4476. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
4477. rokovnjȃčar, -rja, m. = rokovnjač, Cig., Jan.
4478. rokovnjȃčarica, f. die Landstreicherin, Cig.
4479. rokovnjáščina, f. die Landstreicher-, Bettlersprache, Cig.
4480. rokovnjáški, adj. landstreicherisch.
4481. rokovnjȃštvọ, n. das Landstreicherthum.
4482. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
4483. rovokòp, -kǫ́pa, m. der Mineur, Jan. (H.).
4484. rudarskosǫ́dən, -dna, adj. berggerichtlich, Cig., Jan.
4485. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
4486. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
4487. rudokǫ̑pje, n. = rudokopstvo, Cig., Jan.
4488. rudokǫ̑pnja, f. die Berggrubenarbeit, Jan., Cig. (T.); črteže za rudokopnjo napravljati, DZ.
4489. rudokǫ̑pstvọ, n. der Bergbau, das Bergwesen, Cig., C., nk.
4490. rumenokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
4491. rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
4492. sakovína, f. das Netzgarn, M.
4493. salmiākovəc, -vca, m. der Salmiakgeist, Cig., Jan., DZ., Sen. (Fiz.).
4494. samokòł, -kǫ́la, m. = samokolnica, Z., Mik.
4495. samokǫ́łən, -łna, adj. einräderig, Jan., Nov.
4496. samokǫ́lica, f. = samokolnica, Ip.- Erj. (Torb.).
4497. samokǫ̑łnica, f. der einräderige Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., Erj. (Torb.), BlKr., nk.
4498. samokòv, -kóva, m. 1) das Hammerwerk, Cig. (T.), Vrt.; — 2) die Prägemaschine, DZ.
4499. samokǫ̑vnik, m. = fužinski kovač, der Hammerschmied, Vrt.
4500. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
4501. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
4502. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
4503. sarkofāg, m. kamenita raka, der Sarkophag, Cig., Jan.
4504. scȗrkoma, adv. = curkoma, im Strahle (fließend): kri scurkoma teče, Z.
4505. sčakovalíšče, n. der Rendezvousplatz, C.
4506. sčakovȃnje, n. das Erwarten ( z. B. bei einem Rendezvous), jvzhŠt.
4507. sčakováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sčakati se; auf einander warten, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; tu se zaljubljeni svet sčakuje, hier haben die verliebten Leute ihr Stelldichein, Levst. (Zb. sp.).
4508. sebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, LjZv.
4509. sedmerokǫ́tən, -tna, adj. siebenwinkelig, siebeneckig, Cig.
4510. sedmerokǫ̑tje, n. das Siebeneck, Cig.
4511. sedmerokǫ́žən, -žna, adj. siebenhäutig, Cig.
4512. sedmokǫ̑tnik, m. das Siebeneck, das Heptagon ( math.), Cig. (T.).
4513. sekǫ̑n, m. = ungarischer Ochs, Jan., Glas.- C.
4514. sẹkotína, f. die Hiebwunde, Cig., C.
4515. sẹkovȃrih, m. der Förster, Mik.
4516. sẹnokòs, -kǫ́sa, m. = senokosec, Slom.
4517. sẹnokǫ̑səc, -sca, m. der Heumäher, Mur., Jan.
4518. sẹnokǫ̑š, f. = senokoša, die Bergwiese, BlKr., jvzhŠt.
4519. sẹnokǫ́ša, f. die Bergwiese, C., Bes., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
4520. sẹnokǫ̑šnja, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan.
4521. sfrkǫ́cati, -am, vb. pf. krausen: sfrkocan = kodrast, BlKr.- Let.
4522. sfrkováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sfrkniti se.
4523. sikòt, -óta, m. das Gezisch, Jan.
4524. sı̑nko, m. der Sohn, das Söhnlein (nežno): sinko moj!
4525. sı̑rko, m. = serec 2), Cig., Jan.
4526. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
4527. sírkovəc, -vca, m. das Moorhirsenbrot, M.
4528. sírkovina, f. 1) das Moorhirsenstroh, Mur., C.; — 2) = koruznica, Jan.
4529. sírkovišče, n. das Moorhirsenstoppelfeld, Z.
4530. sı̑vko, m. der Grauschimmel, Mur., Cig., C.; — ein grauer Ochs, C.
4531. sivokǫ́drast, adj. graugelockt, Cig.
4532. skakọ́ma, adv. im Galopp, Mur., Mik.; s. odjezditi, Mur.; (tudi: skȃkoma, Cig.).
4533. skakǫ̑ncati, -am, vb. impf. hüpfen, Z.
4534. skakǫ̑nəc, -nca, m. der Galopp; konj na sk. dirja, C.
4535. skakǫ̑v, m. na s. (im Galopp) gnati, ogr.- Mik. (V. Gr. II. 230.); — prim. skakoma.
4536. sklizkọ̑st, f. die Schlüpfrigkeit, Jan. (H.).
4537. skljukòt, adv. s. hoditi, gebückt einhergehen, vzhŠt.- C.; ( nam. v skljukot?).
4538. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
4539. skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; ( nam. vzk-).
4540. skobáliti se, -ȃlim se, vb. pf. s. se na konja, in plumper, ungeschickter Weise das Pferd besteigen, Jurč.; ( nam. vzk-).
4541. skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
4542. skǫ́bəlj, -blja, m. 1) das Schabmesser, C.; — 2) der Hobel, Mur., Mik. (Et.).
4543. skǫ̑bəljnik, m. die Hobelbank, Z.
4544. skǫ́bica, f. dem. skoba; eine Art starke Schindel aus Eichenholz für Thüren, C.
4545. skobíliti se, -ı̑lim se, vb. pf. s. se z voza = nerodno se spraviti z voza, Dol.
4546. skọ̑blja, f. das Schabeisen, Cig., Jan.; sodarska s., Cig.; s skobljo pogladijo notranjo stran novega škafa, Notr.; — das Ausfleischmesser der Gerber, Cig.; — eine Art Hobel, Valj. (Rad); der Gerbehobel der Böttcher, Cig.
4547. skọ̑bljanəc, -nca, m. nav. pl. skobljanci, Hobelspäne, (skub-) Z.
4548. skọ̑bljanica, f. der Hobelspan, Cig.
4549. skọ̑bljanje, n. das Schaben, Cig.
4550. skọ̑bljati, -am, vb. impf. schaben, Cig.; — hobeln, Cig., Jan., C.; škrinjar skoblja ("skubla") deske, Ravn. (Abc.).
4551. skǫ́bljič, m. dem. skobelj; ein kleiner Hobel, C.
4552. skǫ́bljiti, -im, vb. impf. schaben, Cig., Jan.; doge s., Cig.; kost s., einen Knochen benagen, Cig.; — hobeln, Mur., Danj. (Posv. p.).
4553. skobotovəc, -vca, m. der Pfeifenstrauch (philadelphus), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
4554. skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
4555. skǫ́cati, -ǫ̑cam, vb. impf. = stokati, BlKr.- Let.
4556. skocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerraufen, Z.
4557. skočȃj, m. die Sprungweite, Cig. (T.).
4558. skȏčək, -čka, m. neki pajek: der Baumhüpfer (aranea truncorum), Cig., Kr.- Valj. (Rad); — die Heuschrecke, Cig.
4559. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
4560. skóčica, f. der Floh, Mik., Notr.
4561. skočídalọ, n. der Wasserfall, ( nam. skočílo, skočidlo?) Erj. (Torb.).
4562. skočír, -rja, m. ein kleiner, zornmüthiger, aufbrausender Mensch, Erj. (Torb.).
4563. skóčirep, m. der Springschwanz (podura), Erj. (Z.).
4564. skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
4565. skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
4566. skočljìv, -íva, adj. = skočen, C.
4567. skǫ̑čnica, f. das Sprungbein, Erj. (Z., Som.), Cig. (T.).

   3.968 4.068 4.168 4.268 4.368 4.468 4.568 4.668 4.768 4.868  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani