Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (4.401-4.500)

  1. rẹdkolàs, -lása, adj. dünnhaarig, Jan.; redkolasa glava, Levst. (Zb. sp.).
  2. rẹdkolìst, -lísta, adj. mit spärlichen Blättern, dünnblätterig, Cig.
  3. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
  4. rẹ̑dkoma, adv. selten, Cig., Jan., C.; — prim. poredkoma.
  5. rẹdkomèr, -mę́ra, m. die Barometerprobe, Cig. (T.), C.
  6. rẹdkosẹ́ja, f. = redoseja, C., Hal.- C.
  7. rẹ́dkost, f. 1) der Mangel an Dichte, die Dünnheit; — 2) die Seltenheit; — tudi: redkọ̑st.
  8. rẹdkostę́brn, adj. fernsäulig, Cig.
  9. rẹdkóta, f. = redkost.
  10. rẹdkovẹ̑jast, adj. wenige Äste habend, Zora.
  11. redkovnják, m. das Reibeisen für Rettig u. dgl., C.
  12. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  13. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
  14. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  15. refȏško, -ška, m. neka trta in vino iz nje; der Refosco; (refóšək, Vrtov. [Vin.]).
  16. rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
  17. 1. rę̑koma, adv. satzweise, Cig. (T.).
  18. 2. rẹ̑koma, adv. stromweise: kri teče rekoma, C.
  19. rekomandováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) priporočati, recommandieren, Jan.
  20. rẹkopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
  21. rẹkopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
  22. rekovəc, -vca, m. die Flachsseide (cuscutta epilinum), Z., Medv. (Rok.).
  23. rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.- Erj. (Torb.).
  24. rekovę̑zje, n. podredbeno r., das Satzgefüge, Cig. (T.).
  25. rẹkovìd, -vída, m. = rekokaz, Cig. (T.).
  26. repkováti, -ȗjem, vb. impf. = repkati, Dalm.
  27. rẹpokǫ̑pəc, -pca, m. der Rübengräber: sv. Šimen r., vzhŠt.
  28. rẹ́zkost, f. die Schärfe ( v. Geschmack), Cig.; — die Schärfe, die Schneidigkeit im Reden und Handeln, nk.
  29. ribjekostę̑n, adj. fischbeinern, Cig.
  30. rı̑džko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, C. ( Vest.).
  31. rǫ̑bkovina, f. vnanja zelena lupina orehova, Cig., Jan., Mik.; tudi: leščnikov, kostanjev, M.
  32. rokobȏł, -li, f. die Handgicht (Chiragra), C.
  33. rokobǫ̑rəc, -rca, m. der Ringer, Jan.
  34. rokobǫ́riti se, -bǫ̑rim se, vb. impf. ringen, Jan.
  35. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  36. rokodẹ̀ł, -dẹ́la, m. = rokodelec, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Sh. g.), Slom.
  37. rokodẹ̑łəc, -łca, m. der Handwerker, der Handarbeiter.
  38. rokodẹ́łən, -łna, adj. Manufactur-, Cig., Jan.
  39. rokodẹ̑łka, f. die Handarbeiterin, Cig., Jan.
  40. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  41. rokodẹ̑łničar, -rja, m. der Manufacturist, Cig.
  42. rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).
  43. rokodẹ̑łstvọ, n. das Handwerk, die Profession, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Manufacturei, Cig.
  44. rokodẹ̑łščina, f. die Professionistenarbeit(en), Levst. (Cest.).
  45. rokohı̑trəc, -trca, m. der Taschenspieler, Žnid.
  46. rokohítrost, f. taschenspielerische Gewandtheit, Levst. (Zb. sp.).
  47. rokohı̑trski, adj. Taschenspieler-: rokohitrska čuda, Levst. (Zb. sp.).
  48. rokomàh, -máha, m. das Handgemenge, Notr.
  49. rokomȃłh, m. = rokomalhar, Preš.
  50. rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
  51. rokomȃłharski, adj. Landstreicher-: r. jezik, Cig.
  52. rokomȃłs, m. = rokomalh, Gor.
  53. rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
  54. rokonǫ̑žəc, -žca, m. rokonožci, die Armfüßer (branchiopoda), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  55. rokopìs, -písa, m. die Handschrift, das Manuscript, Mur., Cig., Jan., nk.
  56. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
  57. rokosẹ́ja, f. = redoseja, jvzhŠt.
  58. rokotvòr, -tvǫ́ra, m. die Handarbeit, Jan., nk.; die Manufacturware, Cig. (T.); — hs.
  59. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  60. rokotvǫ́rən, -rna, adj. mit der Hand gemacht oder erzeugt, Cig. (T.); rokotvǫ̑rni papir, das Handpapier, Cig. (T.); rokotvorno delo, die Handarbeit, Šol.; Manufactur-, Jan.; — hs.
  61. rokotvorína, f. das Manufact, Jan., DZ.; die Manufacturware, Jan., Cig. (T.); — hs.
  62. rokotvǫ̑rnica, f. die Manufactur, Cig. (T.), C.; — hs.
  63. rokotvornína, f. = rokotvorina, DZ.
  64. rokotvǫ̑rstvọ, n. das Handwerk, das Manufacturwesen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  65. rokovȃnje, n. 1) die Handhabung, die Manipulation, DZ.; poslovno r., die Geschäftsmanipulation, DZ.; ( hs.); — 2) das gegenseitige Händereichen, Dol., jvzhŠt.
  66. rokovȃt, f. tudi: rokovȃd, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.; pogl. rokovet.
  67. rokováti, -ȗjem, vb. impf. 1) r. s čim, etwas handhaben, damit manipulieren, Cig. (T.), C., DZ.; ( hs.); — 2) r. se s kom, sich die Hände reichen, SlN., Dol., jvzhŠt.
  68. rokovẹ̑dež, m. der Chiromant, Jan. (H.).
  69. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
  70. rokovę̑t, f. die Handvoll, Habd.- Mik., BlKr., Cig., Jan.; r. prediva, ein Büschel Flachs, C.; (rokoved, Dalm.; -vad, -vat, Mur., Danj.- Mik.).
  71. rokovę̑tca, f. dem. rokovet; eine kleine Handvoll, kajk.- Valj. (Rad).
  72. rokovę̑tka, f. dem. rokovet; das Büschel: r. cvetlic, C.
  73. rokovnáč, m. = rokovnjač, Levst. (Zb. sp.).
  74. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
  75. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
  76. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
  77. rokovnjȃčar, -rja, m. = rokovnjač, Cig., Jan.
  78. rokovnjȃčarica, f. die Landstreicherin, Cig.
  79. rokovnjáščina, f. die Landstreicher-, Bettlersprache, Cig.
  80. rokovnjáški, adj. landstreicherisch.
  81. rokovnjȃštvọ, n. das Landstreicherthum.
  82. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
  83. rovokòp, -kǫ́pa, m. der Mineur, Jan. (H.).
  84. rudarskosǫ́dən, -dna, adj. berggerichtlich, Cig., Jan.
  85. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  86. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
  87. rudokǫ̑pje, n. = rudokopstvo, Cig., Jan.
  88. rudokǫ̑pnja, f. die Berggrubenarbeit, Jan., Cig. (T.); črteže za rudokopnjo napravljati, DZ.
  89. rudokǫ̑pstvọ, n. der Bergbau, das Bergwesen, Cig., C., nk.
  90. rumenokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
  91. rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
  92. sakovína, f. das Netzgarn, M.
  93. salmiākovəc, -vca, m. der Salmiakgeist, Cig., Jan., DZ., Sen. (Fiz.).
  94. samokòł, -kǫ́la, m. = samokolnica, Z., Mik.
  95. samokǫ́łən, -łna, adj. einräderig, Jan., Nov.
  96. samokǫ́lica, f. = samokolnica, Ip.- Erj. (Torb.).
  97. samokǫ̑łnica, f. der einräderige Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., Erj. (Torb.), BlKr., nk.
  98. samokòv, -kóva, m. 1) das Hammerwerk, Cig. (T.), Vrt.; — 2) die Prägemaschine, DZ.
  99. samokǫ̑vnik, m. = fužinski kovač, der Hammerschmied, Vrt.
  100. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA