Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (4.368-4.467)

  1. razkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. die Wurzel ausziehen, Cel. (Ar.).
  2. razkosȃnje, n. die Zerstückelung.
  3. razkosáti, -ȃm, vb. pf. zerstückeln.
  4. razkosílọ, n. die Zerstückelung (der Grundstücke), Svet. (Rok.).
  5. 1. razkosíti, -ím, vb. pf. = razkosati, Guts.- Cig., Mur.
  6. 2. razkosíti, -ím, vb. pf. auseinandermähen.
  7. razkosmanik, m. ein zerraufter Kopf, Jarn.
  8. razkosmáti, -ȃm, vb. pf. zottig machen, Cig.; zerzausen, zerfetzen, C.
  9. razkǫ̑š, f. 1) die Wollust, Cig. (T.), nk.; — 2) der Luxus, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  10. razkošedráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati: razkošedrani lasje, Notr.
  11. razkǫ́šən, -šna, adj. 1) wollüstig, nk.; — 2) luxuriös, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  12. razkošíti se, -ím se, vb. pf. buschig werden, C.; — prim. košat.
  13. razkoštráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati, Trst. (Let.), Bes.; razkoštran, zerzaust, Erj. (Torb.).
  14. razkováti, -kújem, vb. pf. auseinanderschmieden, zerschmieden; zerhämmern; — r. konja, dem Pferde die Hufeisen abnehmen, Levst. (Podk.).
  15. razkoždráti, -ȃm, vb. pf. = razkoštrati; razkoždran, Ip.- Erj. (Torb.).
  16. razlikovȃnje, n. die Unterscheidung, nk.
  17. razlikováti, -ȗjem, vb. impf. unterscheiden, r. se, sich unterscheiden, nk.; — hs.
  18. raznȃškovati, -ujem, vb. impf. vertragen, verschleppen, C.
  19. raznokǫ́tən, -tna, adj. ungleichwinklig, Cig. (T.).
  20. razsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsekati.
  21. razsipẹ̑łkọ, n. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  22. razskóčən, -čna, adj. unruhig, lebhaft: mladež je razskočna, Svet. (Rok.), Notr.; muthwillig, Cig.
  23. razskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. auseinanderspringen, zerbersten, Cig., Šol.
  24. razsukováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsukati.
  25. razzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. (ein Ehepaar) scheiden, die Ehe trennen, Cig.
  26. rdę̑čko, m. rothbrauner Ochs oder ein solches Pferd, C., Mik.
  27. rẹdkóba, f. die Dünnheit, Z.
  28. rẹdkobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Jan., LjZv.
  29. rẹdkobràd, -bráda, adj. dünnbärtig, Cig., Jan.
  30. rẹdkobrádən, -dna, adj. = redkobrad, Cig.
  31. rẹdkǫ̑ča, f. die Seltenheit, Habd.- Mik.
  32. rẹ́dkọkrat, adv. selten.
  33. rẹ́dkọkratən, adj. selten stattfindend, Bes.
  34. rẹdkolàs, -lása, adj. dünnhaarig, Jan.; redkolasa glava, Levst. (Zb. sp.).
  35. rẹdkolìst, -lísta, adj. mit spärlichen Blättern, dünnblätterig, Cig.
  36. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
  37. rẹ̑dkoma, adv. selten, Cig., Jan., C.; — prim. poredkoma.
  38. rẹdkomèr, -mę́ra, m. die Barometerprobe, Cig. (T.), C.
  39. rẹdkosẹ́ja, f. = redoseja, C., Hal.- C.
  40. rẹ́dkost, f. 1) der Mangel an Dichte, die Dünnheit; — 2) die Seltenheit; — tudi: redkọ̑st.
  41. rẹdkostę́brn, adj. fernsäulig, Cig.
  42. rẹdkóta, f. = redkost.
  43. rẹdkovẹ̑jast, adj. wenige Äste habend, Zora.
  44. redkovnják, m. das Reibeisen für Rettig u. dgl., C.
  45. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  46. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
  47. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  48. refȏško, -ška, m. neka trta in vino iz nje; der Refosco; (refóšək, Vrtov. [Vin.]).
  49. rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
  50. 1. rę̑koma, adv. satzweise, Cig. (T.).
  51. 2. rẹ̑koma, adv. stromweise: kri teče rekoma, C.
  52. rekomandováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) priporočati, recommandieren, Jan.
  53. rẹkopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
  54. rẹkopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
  55. rekovəc, -vca, m. die Flachsseide (cuscutta epilinum), Z., Medv. (Rok.).
  56. rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.- Erj. (Torb.).
  57. rekovę̑zje, n. podredbeno r., das Satzgefüge, Cig. (T.).
  58. rẹkovìd, -vída, m. = rekokaz, Cig. (T.).
  59. repkováti, -ȗjem, vb. impf. = repkati, Dalm.
  60. rẹpokǫ̑pəc, -pca, m. der Rübengräber: sv. Šimen r., vzhŠt.
  61. rẹ́zkost, f. die Schärfe ( v. Geschmack), Cig.; — die Schärfe, die Schneidigkeit im Reden und Handeln, nk.
  62. ribjekostę̑n, adj. fischbeinern, Cig.
  63. rı̑džko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, C. ( Vest.).
  64. rǫ̑bkovina, f. vnanja zelena lupina orehova, Cig., Jan., Mik.; tudi: leščnikov, kostanjev, M.
  65. rokobȏł, -li, f. die Handgicht (Chiragra), C.
  66. rokobǫ̑rəc, -rca, m. der Ringer, Jan.
  67. rokobǫ́riti se, -bǫ̑rim se, vb. impf. ringen, Jan.
  68. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  69. rokodẹ̀ł, -dẹ́la, m. = rokodelec, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Sh. g.), Slom.
  70. rokodẹ̑łəc, -łca, m. der Handwerker, der Handarbeiter.
  71. rokodẹ́łən, -łna, adj. Manufactur-, Cig., Jan.
  72. rokodẹ̑łka, f. die Handarbeiterin, Cig., Jan.
  73. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  74. rokodẹ̑łničar, -rja, m. der Manufacturist, Cig.
  75. rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).
  76. rokodẹ̑łstvọ, n. das Handwerk, die Profession, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Manufacturei, Cig.
  77. rokodẹ̑łščina, f. die Professionistenarbeit(en), Levst. (Cest.).
  78. rokohı̑trəc, -trca, m. der Taschenspieler, Žnid.
  79. rokohítrost, f. taschenspielerische Gewandtheit, Levst. (Zb. sp.).
  80. rokohı̑trski, adj. Taschenspieler-: rokohitrska čuda, Levst. (Zb. sp.).
  81. rokomàh, -máha, m. das Handgemenge, Notr.
  82. rokomȃłh, m. = rokomalhar, Preš.
  83. rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
  84. rokomȃłharski, adj. Landstreicher-: r. jezik, Cig.
  85. rokomȃłs, m. = rokomalh, Gor.
  86. rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
  87. rokonǫ̑žəc, -žca, m. rokonožci, die Armfüßer (branchiopoda), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  88. rokopìs, -písa, m. die Handschrift, das Manuscript, Mur., Cig., Jan., nk.
  89. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
  90. rokosẹ́ja, f. = redoseja, jvzhŠt.
  91. rokotvòr, -tvǫ́ra, m. die Handarbeit, Jan., nk.; die Manufacturware, Cig. (T.); — hs.
  92. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  93. rokotvǫ́rən, -rna, adj. mit der Hand gemacht oder erzeugt, Cig. (T.); rokotvǫ̑rni papir, das Handpapier, Cig. (T.); rokotvorno delo, die Handarbeit, Šol.; Manufactur-, Jan.; — hs.
  94. rokotvorína, f. das Manufact, Jan., DZ.; die Manufacturware, Jan., Cig. (T.); — hs.
  95. rokotvǫ̑rnica, f. die Manufactur, Cig. (T.), C.; — hs.
  96. rokotvornína, f. = rokotvorina, DZ.
  97. rokotvǫ̑rstvọ, n. das Handwerk, das Manufacturwesen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  98. rokovȃnje, n. 1) die Handhabung, die Manipulation, DZ.; poslovno r., die Geschäftsmanipulation, DZ.; ( hs.); — 2) das gegenseitige Händereichen, Dol., jvzhŠt.
  99. rokovȃt, f. tudi: rokovȃd, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.; pogl. rokovet.
  100. rokováti, -ȗjem, vb. impf. 1) r. s čim, etwas handhaben, damit manipulieren, Cig. (T.), C., DZ.; ( hs.); — 2) r. se s kom, sich die Hände reichen, SlN., Dol., jvzhŠt.

   3.868 3.968 4.068 4.168 4.268 4.368 4.468 4.568 4.668 4.768  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA