ko (401-500)

401. kolẹ́nast, adj. knieförmig.
402. kolẹnàt, -áta, adj. gekniet, Cig.
403. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
404. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).
405. kolẹ́nčast, adj. knotig, Cig., Jan.
406. kolẹnčàt, -áta, adj. gekniet, (durch Knoten) gegliedert, Cig.
407. kolẹ́nčati, -am, vb. impf. 1) (einem Thiere mit einer Vorrichtung) die Knie klemmen und es dadurch bändigen, k. kravo, C., Z.; — krumm schließen, Cig.; — 2) k. se, Knoten, Gelenke ansetzen: žito se kolenča, BlKr.
408. kolẹ̑nče, -eta, n. das Schoßkind Z.; — = kolenček 1), M.
409. kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
410. kolę̑nčič, m. = kolenček 1), C., Štrek.
411. kolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. impf. = kolenčati, kravo k., C., Dol.
412. kolẹ́nčiv, adj. knotig, Dict.- Mik.
413. kolẹ̑nčkati, -am, vb. impf. = kolenčiti, vzhŠt.
414. kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Erj. (Torb.).
415. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
416. kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.
417. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Erj. (Torb.).
418. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
419. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
420. kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
421. kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
422. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
423. kolę́r, m. 1) der Kragen, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; (kōler, Gor.); — 2) kōler, der obere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — prim. nem. Koller, it. collare, fr. collier.
424. kōlera, f. kužna bolezen, die Cholera.
425. kolerȃba, f. die Kohlrübe, der Kohlrabi; — iz nem.
426. kōlerən, -rna, adj. Cholera-; — cholerakrank: ponudil se je v postrežbo kolernim, Cv.
427. koléričən, -čna, adj. vročekrven, cholerisch, Cig. (T.).
428. koles, m. = koleselj, C.
429. kolę̑sar, -rja, m. 1) der Radmacher, V.-Cig.; — 2) der Radfahrer, der Bicyklist, LjZv., nk.
430. kolę̑sarski, adj. Radfahrer-, nk.
431. kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).
432. kolę́sati, -am, vb. impf. = na kolesu se voziti, auf dem Bicycle fahren, LjZv.
433. kolę́sce, n. dem. kolo; das Rädchen; — ein rundes Scheibchen, Cig.; krvna kolesca, Blutkörperchen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
434. kolę́sčast, adj. rundscheibig, Cig.
435. kolésəlj, -slja, m. die Kalesche.
436. kolę́sən, -sna, adj. Rad-.
437. kolę̑sje, n. das Räderwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., C.
438. koleska, f. = koleselj, Cig., Jan.; — rus.
439. kolę̑snat, adj. räderig, Jan. (H.).
440. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Erj. (Torb.).
441. kolę̑snik, m. 1) der Achsennagel am Wagen, C.; — 2) die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., C.; — 3) kolesník, der Eisenhut (aconitum napellus), Erj. (Torb.).
442. kolesnják, m. der Radkasten ( z. B. am Schiff), DZ.
443. kolešev, adj. = razpokan, ne cel, Notr.
444. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
445. kolę̑štra, f. 1) der Schneeschuh, C.; — 2) psovka nerodnemu človeku, Levst. (Rok.); — prim. kleštra.
446. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
447. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Erj. (Torb.).
448. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
449. koli, interj. koli-te! (izražuje začudbo), Gor., Tolm.
450. kolíba, f. hölzerne Hütte, die Baracke, Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. tur. kaliba iz gr. καλύβη, Mik. (Et.).
451. kolíbica, f. dem. koliba; das Hüttchen, Z., nk.; k. na vrtu, Zora.
452. kolı̑bje, n. coll. Baracken, Navr. (Let.).
453. kolībrič, m. = kolibrij, Cig., Jan.
454. kolībrij, m. der Kolibri, Cig., Jan.; navadni k., gemeiner Kolibri (trochilus colubris), rubinasti k., der Rubintopas-Kolibri (trochilus mosquitus), Erj. (Ž.).
455. kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
456. kolíčati, -am, vb. impf. mit Stecken, Pfählchen versehen, pflöcken, Cig.
457. kolı̑čək, -čka, m. dem. količ, = kolček, kleiner Stecken, Cig., Jan., Valj. (Rad).
458. kọ̑ličək, -čka, pron. indef. irgendwie groß: količko, ein bisschen, C., Zora; količko kaj, irgend eine kleine Menge, količko kdo, irgend jemand, C.
459. količína, f. das Quantum, die Quantität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Quote, Cig., DZ.; die Größe ( math.), Cig. (T.); prostorna k., die Raumgröße, Cel. (Geom.); pretržna k., unstetige Größe, Cig. (T.); k. prožnosti, die Elasticitätsgröße, Cig. (T.).
460. kolíčiti, -ı̑čim, vb. impf. pfählen: vinograd k., Cig., Jan.
461. kǫ́ličje, n. coll. Stecken, Pfähle ( pos. o slabem kolju), (kol'čje) Dol.
462. kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.
463. kolı̑čkati, -am, vb. impf. neko igro za solde in gumbe igrati, Tolm.)- Erj. (Torb.).
464. kọ̑ličkən, -kna, adj. = kako majhen, wie klein, Cig.
465. kolı̑čkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, Vest. I. 110.
466. kọ̑ličnik, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., UčT.
467. kolíja, f. kolija je jama, kotanja, Jurč.; pogl. koleja.
468. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
469. kōlika, f. grizenje, ščipanje po trebuhu, die Kolik.
470. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
471. kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
472. kolikę̑r, adj. wie vielerlei?
473. kolikę̑rən, -rna, adj. wie vielfach?
474. kolikę̑rnat, adj. wie vielfach?
475. kọ̑liki, pron. interr. der wievielte? Jan.; koliki dan je danes? C.
476. kọ̑likič, adv. zum wievieltenmale? Mur.
477. kọ̑liknat, adj. wie vielfältig? Met.
478. kolikǫ̑ča, f. die Quantität, C., kajk.- Valj. (Rad).
479. kọ́likočas, * adv. = kolikokrat, C.
480. kolikogùb, -gúba, adj. wie vielfältig? Cig.
481. kọ́likokrat, * adv. wie oft?
482. kọ́likokratən, -tna, adj. wie oftmalig?
483. kọ̑likor, * pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.
484. kọ̑likorkrat, adv. rel. so oft; k. koli, so oft auch.
485. kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
486. kolikọ̑st, f. die Quantität, die Größe, Cig., Jan., Cig. (T.); k. sile, Sen. (Fiz.).
487. kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
488. kolikotę̑ri, adj. = koliki, kateri, der wievielte? Mur., C.
489. kolikovŕstən, -stna, adj. wie vielerlei? Cig.
490. kọ́likrat, adv. = kolikokrat, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
491. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
492. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
493. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
494. kolı̑nəc, -nca, m. = kolinjak, C.
495. kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
496. kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
497. kolír, m. = koler, Zora, Št.
498. kolíšče, n. die Pfahlreihe, das Pfahlwerk, Jarn., Mur., Cig., Jan.
499. kolı̑ščnica, f. eine Umzäunung mit Pallisaden, Cig.
500. kolı̑tev, -tve, f. das Bepfählen, das Bestecken ( z. B. der Weingärten), Z., jvzhŠt.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani