Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (3.701-3.800)

  1. pı̑skovje, n. coll. Federkiele, C.; — prim. 1. pisek 1).
  2. pismenkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
  3. piškǫ́r, -rja, m. = piškur, C., Pjk. (Črt.).
  4. piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
  5. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  6. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  7. plakováti, -ȗjem, vb. impf. = 2. plakati, schwemmen, Jarn.
  8. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  9. plavokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
  10. plehkóba, f. = plehkost, Z.
  11. plehkọ̑st, f. = plehkota, Cig.
  12. plehkóta, f. die Geschmacklosigkeit, die fade Weichheit, Jan., Z., M.
  13. plevkóba, f. = plevkost, Cig.
  14. plevkọ̑st, f. die Ungeschmackheit, die Fadheit, die Schalheit, Cig.
  15. plitkoglàv, -gláva, adj. flachköpfig ( fig.), Cig., Jan.
  16. plitkoglȃvəc, -vca, m. ein flacher, seichter Kopf, Cig., Jan.
  17. plitkomı̑səłn, adj. seichtdenkend, Cig.
  18. plitkọ̑st, f. die Seichtigkeit; — die Oberflächlichkeit, Cig.
  19. plitkóta, f. = plitkost, Cig.
  20. ploskobǫ́čən, -čna, adj. flachseitig, Cig.
  21. ploskoglàv, -gláva, adj. plattköpfig, Cig., Jan.
  22. ploskoizbǫ́čen, adj. planconvex, Cig. (T.).
  23. ploskoizbǫ́kəł, -kla, adj. planconvex, Cig. (T.).
  24. ploskojámast, adj. planconcav, Cig. (T.).
  25. ploskokopítən, -tna, adj. platthufig, Jan. (H.).
  26. ploskokrı̑łəc, -łca, m. ploskokrilci, die Plattflügler ( zool.), Cig. (T.).
  27. plǫ̑skoma, adv. mit der Fläche, M.
  28. ploskonòg, -nǫ́ga, adj. plattfüßig, Cig., Jan.
  29. ploskonogáč, m. = ploskonožec, Bes.
  30. ploskonòs, -nǫ́sa, m. die Plattnase, Jan.
  31. ploskonǫ̑səc, -sca, m. die Plattnase, Cig.
  32. ploskonǫ̑žəc, -žca, m. ein mit einer breiten Fußplatte versehener Mensch, der Plattfuß, Cig.
  33. ploskonǫ́žən, -žna, adj. plattfüßig, Jan.
  34. ploskorẹ̑zba, f. das Basrelief, Cig.
  35. ploskọ̑st, f. die Plattheit, die Flachheit, Cig. (T.).
  36. ploskostébəłn, adj. platthalmig, Cig.
  37. ploskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. ein gewisses klatschendes Geräusch hören lassen, schwappeln, Cig.; klatschen, C.
  38. ploskǫ́vən, -vna, adj. Flächen-: ploskǫ̑vna mera, DZ., Vrt., Cel. (Geom.); ploskovno povečanje, die Flächenvergrößerung, Žnid.
  39. ploskovníca, f. der männliche Hanf, Jan.
  40. ploskovnják, m. die zweizeilige Gerste, V.-Cig.
  41. poberkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Jan.
  42. pobirkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Cig.
  43. pobliskováti se, -ȗje se, vb. impf. öfters ein wenig aufblitzen, Z.
  44. počakováti, -ȗjem, vb. impf. abzuwarten pflegen, zuwarten, warten.
  45. počitkováti, -ȗjem, vb. impf. die Ferien zubringen, SlN.
  46. počitkovína, f. = pokojnina, das Ruhegehalt, Cig.
  47. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
  48. podhuskováti, -ȗjem, vb. impf. ad podhuskati, aufhetzen, Cig.
  49. podijakoniti, -im, vb. pf. zum Diakon weihen, Cig.
  50. podkolẹníca, f. die Kniekehle, die Kniebeuge, C.
  51. podkolẹník, m. = podkolenica, Cig., Jan.
  52. podkolẹnják, m. = podkolenica, C.
  53. podkolẹ́nọ, n. = podkolenica, C.; nosili so hlače do podkolen, Zora.
  54. podkolẹ́nski, adj. zur Kniekehle gehörig: podkolenska odvodnica, die Kniekehlenschlagader, Cig.
  55. podkolę́sən, -sna, adj. unter dem Rade befindlich: podkolę̑sna voda, unterschlägiges Wasser, Cig.; podkolesna jama, die Radgrube, Cig.
  56. podkolíšče, n. das Gerüst, worauf ein Rad liegt, der Radstuhl, Cig.
  57. podkǫ̑lje, n. = podkolišče, DZkr.
  58. podkomọ̑łčnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan.
  59. pòdkǫ̑mornik, m. der Unterkämmerer, Jan. (H.).
  60. pòdkōnzul, m. der Viceconsul, DZ.
  61. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
  62. podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen ( mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).
  63. podkopávati, -am, vb. impf. = podkopovati.
  64. podkópən, -pna, adj. Minen-, Cig. (T.).
  65. podkǫ̑pnik, m. der Minengräber, der Sappeur, Cig., Jan.
  66. podkopováłən, -łna, adj. destructiv, Cig.
  67. podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.
  68. podkopovȃvəc, -vca, m. der Mineur, Jan. (H.).
  69. podkopoznȃnstvọ, n. die Minierkunde, Jan. (H.).
  70. podkǫ̑pstvọ, n. das Minierwesen, die Minierkunde, Jan.
  71. podkosíti, -ím, vb. pf. untermähen, Cig.; — žito p., das Getreide abschneiden, bevor es in Halme schießt, es schröpfen, Mur., Cig., Jan.
  72. podkóšati, -am, vb. pf. aufschürzen, C.; p. si kiklo, jvzhŠt.; p. se, sich das Kleid aufschürzen, C., vzhŠt.
  73. podkošiti, -im, vb. pf. = podkošati, vzhŠt.- C.
  74. podkošniti, -nem, vb. pf. = podkošati, C.
  75. podkǫ̑šnja, f. das Schröpfen (des Getreides), die Schröpfe, Cig., Jan.
  76. podkòv, -kóva, m. der Hufbeschlag, Mur., Cig.
  77. pódkov, -kóvi, f. 1) = podkova, Ravn.- Valj. (Rad); tudi podkȏv, der Hufeisenklee (hippocrepis), Cig.
  78. podkọ̑va, f. das Hufeisen, Mur., kajk.- Valj. (Rad), Dol., jvzhŠt.
  79. podkováč, m. der Hufschmied, Z., Danj.- Mik.
  80. podkováłən, -łna, adj. = podkoven, DZ.
  81. podkovȃłnica, f. 1) die Hufschmiede, DZ.; — 2) die Beschlagbrücke, DZ.
  82. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
  83. podkovánəc, -nca, m. eine Art Gürtel, C.
  84. podkovȃnje, n. der Hufbeschlag.
  85. podkọ̑vast, adj. hufeisenförmig; p. oblok, ein Hufeisenbogen, Cig. (T.).
  86. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
  87. podkovȃvski, adj. p. obrt, das Hufschmiedgewerbe, DZ.
  88. podkovȃvstvọ, n. der Hufbeschlag: kurs o podkovalstvu, DZ.
  89. pódkovca, f. dem. podkov; ein kleines Hufeisen, Valj. (Rad).
  90. podkọ̑včar, -rja, m. der Hufeisennagel, Polj.
  91. podkọ̑včnik, m. der Hufeisennagel, Notr.
  92. podkóvən, -vna, adj. Hufbeschlags-: podkǫ̑vni uk, podkovna učilnica, DZ.; podkovni kovač, der Hufschmied, Levst. (Podk.).
  93. podkọ̑vica, f. dem. podkova; 1) ein kleines Hufeisen; — 2) das Absatzeisen an der Beschuhung, Cig., Dol.; — 3) konjska p., die Eselsdistel (onopordon acanthium), Tuš. (R.).
  94. podkovílọ, n. = podkov m., DZ.
  95. podkọ̑vnik, m. der Hufeisennagel, Z.
  96. podkovnják, m. 1) der Hufhammer, Cig.; — 2) die große Hufeisennase (rhinolophus ferrum equinum), Erj. (Ž.).
  97. podkǫ̑vstvọ, n. die Hufbeschlagkunst, C., Levst. (Podk.).
  98. podkǫ́žən, -žna, adj. unter der Haut befindlich; podkǫ̑žni črvi, die Hautwürmer.
  99. podkǫ́žiti se, -im se, vb. pf. fett werden, Št.
  100. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).

   3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA