ko (368-467)

368. kolę́bati, -am, vb. impf. schwingen: k. z glavo, s trupom, z rokama, den Kopf, den Rumpf, die Hände schwingen, Telov.; — k. se, schwanken, schwingen, Cig.; — hs.
369. kolę́bav, adj. schwankend, Jan. (H.).
370. kolę̑bljaj, m. die Schwingung, C.
371. kolebljìv, -íva, adj. schwankend, Cig. (T.).
372. kolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. eine schwankende, schwingende Bewegung machen: naprej k., Telov.; k. z roko, Nov., Bes.
373. kółəc, -łca, m. dem. kol; der Pfahl, der Stecken.
374. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
375. kolę̑čka, f. = kǫ́ləčka, C., Št.)- Erj. (Torb.).
376. kolę́da, f. 1) der von Musik und Gesang begleitete (um die Weihnachtszeit herum stattfindende) Umgang von Hans zu Haus, wobei Gaben gesammelt werden, Mur.; iti v koledo, Erj. (Torb.); — pl. kolede, Weihnachten, ogr.- C.; — 2) (psovka) das Schreimaul, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. gr. καλάνδαι, lat. calendae, Mik. (Et.).
377. kolę̑dar, -rja, m. 1) kdor hodi v koledo, Erj. (Torb.); — 2) nav. koledár, der Kalender, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
378. kolę̑darčək, -čka, m. dem. koledar; — koledárček, kleiner Kalender, Jan., nk.
379. koledȃrnik, m. der Kalendermacher, Cig.
380. koledárski, adj. Kalender-: k. dan, der Kalendertag, DZ.
381. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
382. kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.- Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
383. kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.- Vest., jvzhŠt., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.- Vest.
384. kolednína, f. to, kar koledniki naberejo, Z.
385. kolę̑dniški, adj. kolednikov se tičoč, M.; koledniške pesni, Npes.-K.
386. kolę̑dnjak, m. 1) = kolednik 2), Pjk. (Črt.); — 2) der Monat December, C.
387. kolę̑dovanje, n. die weihnachtlichen Umzüge mit Gesang und Spiel.
388. kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.
389. kolę̑dovavəc, -vca, m. = kolednik, Zilj.- Jarn. (Rok.), Valj. (Rad).
390. kolę̑drati, -am, vb. impf. herumschwärmen, herumstreichen, Mur.
391. kolēg, * m. = kolega, Valj. (Rad).
392. kolēga, * m. tovariš v šoli, uradu itd., der College, nk.
393. 1. kolẹ́hati, -am, vb. impf. 1) schütteln, zerren, C., Z.; k. pijanca, = na noge ga spravljati, C.; k. tele prek plota, C.; — k. se, sich auf der Erde herumwälzen, ogr.- C.; sich auf die Beine zu stellen suchen, C.; — sich recken, Dol.; — k. se, das Krankenbett verlassen haben, C.; — 2) mühsam kriechen: po vseh štirih sem moral kolehati v vas, Bes.; — prim. rus. kolyhatь, bewegen, schaukeln.
394. 2. kolẹ́kati, * -am, vb. impf. rund ausschneiden, Mik. (Et.).
395. kolẹ́ja, f. das Wagengeleise, Mur., Cig., Šol., Met., Mik., DZ., Levst. (Cest.); po izvoženih kolejah, Zv.
396. kolejàn, -ána, m. = kolednik, C.
397. kolẹ̑jnica, f. die Eisenbahnschiene, Jan. (H.).
398. kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).
399. kolektūra, f. die Collectur; pogl. bernja, bira.
400. kǫ́lən, -lna, adj. 1) = kolesen: kǫ̑lno pešče, Mik.; — 2) Wagen-, C.
401. kolẹ́nast, adj. knieförmig.
402. kolẹnàt, -áta, adj. gekniet, Cig.
403. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
404. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).
405. kolẹ́nčast, adj. knotig, Cig., Jan.
406. kolẹnčàt, -áta, adj. gekniet, (durch Knoten) gegliedert, Cig.
407. kolẹ́nčati, -am, vb. impf. 1) (einem Thiere mit einer Vorrichtung) die Knie klemmen und es dadurch bändigen, k. kravo, C., Z.; — krumm schließen, Cig.; — 2) k. se, Knoten, Gelenke ansetzen: žito se kolenča, BlKr.
408. kolẹ̑nče, -eta, n. das Schoßkind Z.; — = kolenček 1), M.
409. kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
410. kolę̑nčič, m. = kolenček 1), C., Štrek.
411. kolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. impf. = kolenčati, kravo k., C., Dol.
412. kolẹ́nčiv, adj. knotig, Dict.- Mik.
413. kolẹ̑nčkati, -am, vb. impf. = kolenčiti, vzhŠt.
414. kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Erj. (Torb.).
415. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
416. kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.
417. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Erj. (Torb.).
418. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
419. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
420. kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
421. kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
422. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
423. kolę́r, m. 1) der Kragen, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; (kōler, Gor.); — 2) kōler, der obere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — prim. nem. Koller, it. collare, fr. collier.
424. kōlera, f. kužna bolezen, die Cholera.
425. kolerȃba, f. die Kohlrübe, der Kohlrabi; — iz nem.
426. kōlerən, -rna, adj. Cholera-; — cholerakrank: ponudil se je v postrežbo kolernim, Cv.
427. koléričən, -čna, adj. vročekrven, cholerisch, Cig. (T.).
428. koles, m. = koleselj, C.
429. kolę̑sar, -rja, m. 1) der Radmacher, V.-Cig.; — 2) der Radfahrer, der Bicyklist, LjZv., nk.
430. kolę̑sarski, adj. Radfahrer-, nk.
431. kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).
432. kolę́sati, -am, vb. impf. = na kolesu se voziti, auf dem Bicycle fahren, LjZv.
433. kolę́sce, n. dem. kolo; das Rädchen; — ein rundes Scheibchen, Cig.; krvna kolesca, Blutkörperchen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
434. kolę́sčast, adj. rundscheibig, Cig.
435. kolésəlj, -slja, m. die Kalesche.
436. kolę́sən, -sna, adj. Rad-.
437. kolę̑sje, n. das Räderwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., C.
438. koleska, f. = koleselj, Cig., Jan.; — rus.
439. kolę̑snat, adj. räderig, Jan. (H.).
440. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Erj. (Torb.).
441. kolę̑snik, m. 1) der Achsennagel am Wagen, C.; — 2) die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., C.; — 3) kolesník, der Eisenhut (aconitum napellus), Erj. (Torb.).
442. kolesnják, m. der Radkasten ( z. B. am Schiff), DZ.
443. kolešev, adj. = razpokan, ne cel, Notr.
444. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
445. kolę̑štra, f. 1) der Schneeschuh, C.; — 2) psovka nerodnemu človeku, Levst. (Rok.); — prim. kleštra.
446. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
447. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Erj. (Torb.).
448. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
449. koli, interj. koli-te! (izražuje začudbo), Gor., Tolm.
450. kolíba, f. hölzerne Hütte, die Baracke, Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. tur. kaliba iz gr. καλύβη, Mik. (Et.).
451. kolíbica, f. dem. koliba; das Hüttchen, Z., nk.; k. na vrtu, Zora.
452. kolı̑bje, n. coll. Baracken, Navr. (Let.).
453. kolībrič, m. = kolibrij, Cig., Jan.
454. kolībrij, m. der Kolibri, Cig., Jan.; navadni k., gemeiner Kolibri (trochilus colubris), rubinasti k., der Rubintopas-Kolibri (trochilus mosquitus), Erj. (Ž.).
455. kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
456. kolíčati, -am, vb. impf. mit Stecken, Pfählchen versehen, pflöcken, Cig.
457. kolı̑čək, -čka, m. dem. količ, = kolček, kleiner Stecken, Cig., Jan., Valj. (Rad).
458. kọ̑ličək, -čka, pron. indef. irgendwie groß: količko, ein bisschen, C., Zora; količko kaj, irgend eine kleine Menge, količko kdo, irgend jemand, C.
459. količína, f. das Quantum, die Quantität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Quote, Cig., DZ.; die Größe ( math.), Cig. (T.); prostorna k., die Raumgröße, Cel. (Geom.); pretržna k., unstetige Größe, Cig. (T.); k. prožnosti, die Elasticitätsgröße, Cig. (T.).
460. kolíčiti, -ı̑čim, vb. impf. pfählen: vinograd k., Cig., Jan.
461. kǫ́ličje, n. coll. Stecken, Pfähle ( pos. o slabem kolju), (kol'čje) Dol.
462. kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.
463. kolı̑čkati, -am, vb. impf. neko igro za solde in gumbe igrati, Tolm.)- Erj. (Torb.).
464. kọ̑ličkən, -kna, adj. = kako majhen, wie klein, Cig.
465. kolı̑čkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, Vest. I. 110.
466. kọ̑ličnik, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., UčT.
467. kolíja, f. kolija je jama, kotanja, Jurč.; pogl. koleja.

   1 68 168 268 368 468 568 668 768 868  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani