Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (3.668-3.767)

  1. pəsíkovəc, -vca, m. die Rainweide (ligustrum vulgare), vzhŠt.- C.; tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Jan., ogr.- C.; — prim. pesika.
  2. pəsíkovina, f. die Rainweide, Hip.- C.; — tudi: die gemeine Heckenkirsche (lonicera xylosteum); Tuš. (R.).
  3. pẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Sandstein, Štrek.; — 2) das Sandkraut (arenaria), Cig.
  4. pẹskovína, f. der Sandboden, Jan.; die Düne, Jan.; — der Strand, Cig. (T.), Jes.
  5. pẹskovı̑t, adj. sandig, Jan., C., nk.; peskovita tla, der Sandboden, Cig. (T.); peskoviti papir, das Sandpapier, Cig. (T.).
  6. pẹskovítən, -tna, adj. = peskovit, Jan.
  7. pẹ́skovje, n. coll. Sand, Mur.
  8. pẹ́skovnat, adj. sandig, Cig., Jan.
  9. pẹ́skovnica, f. die Streusandbüchse, Mur., Cig.
  10. pẹskovnják, m. die Streusandbüchse, C.
  11. pẹskožìł, -žíla, m. der Sandwurm (arenicola piscatorum), Erj. (Z.).
  12. pẹsnikovȃnje, n. die dichterische Bethätigung, nk.
  13. pẹsnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, Dichter sein, C., nk.
  14. peterokǫ́tən, -tna, adj. fünfeckig, pentagonal, Cig., Jan., Cig. (T.).
  15. peterokǫ̑tje, n. = peterokotnik, Cig.
  16. peterokǫ̑tnik, m. das Fünfeck, das Pentagon, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  17. pę́tkov, adj. freitagsmäßig, Fasten-; danes jemo petkovo, Erj. (Torb.), BlKr.; danes je petkova, jvzhŠt.
  18. pę́tkovati, -ujem, vb. impf. fasten: kadar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petkuje, ZgD.
  19. pę́tkovica, f. neka postna jed, Pjk. (Črt.); eine Art Fladenkuchen: petkovice so tenke pogače, nekvašene, vzhŠt.- C.
  20. pę́tkovina, f. coll. Fastenspeisen, C., Z.
  21. petnajsterokǫ̑tnik, m. das Pentadekagon ( min.), Cig. (T.).
  22. petokǫ́t, m. = peterokotnik, Erj. (Rud.).
  23. pikolīt, m. neka vinska trta in vino iz nje narejeno, Vrtov. (Vin.), Prim.
  24. pikǫ̑n, m. = kramp, die Spitzhaue ( bes. die Doppelspitzhaue), Cig., Jan., C., Mik., Notr.; — prim. it. piccone, v istem pomenu.
  25. pikoníca, f. eine Art Spitzhaue (mit nur einer Pike), Vrtov. (Vin.), ko>Krasko>.
  26. pikǫ̑nščica, f. neka hruška, Št.- Valj. (Rad).
  27. pikoša, f. der dickere, knorrige Gallapfel, Št.)- C.
  28. písankọ, n. neko jabolko, Svet. (Rok.), Lašče- Erj. (Torb.).
  29. pisəmskopǫ́štən, -štna, adj. Briefpost-; pisemskopǫ̑štni računi, DZ.
  30. piskǫ́r, -rja, m. = piškur, die Flusspricke, das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Habd.- Mik., C.; — tudi: der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig., SlGor.- C.; (pravilna oblika za piškor, piškur).
  31. piskọ̑ta, f. die Heiserkeit: piskoto imeti, heiser sein, vzhŠt.
  32. piskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. heiser, wie ein Lungensüchtiger reden, vzhŠt.- C.
  33. piskotljìv, -íva, adj. heiser, vzhŠt.- C.
  34. pı̑skovje, n. coll. Federkiele, C.; — prim. 1. pisek 1).
  35. pismenkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
  36. piškǫ́r, -rja, m. = piškur, C., Pjk. (Črt.).
  37. piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
  38. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  39. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  40. plakováti, -ȗjem, vb. impf. = 2. plakati, schwemmen, Jarn.
  41. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  42. plavokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
  43. plehkóba, f. = plehkost, Z.
  44. plehkọ̑st, f. = plehkota, Cig.
  45. plehkóta, f. die Geschmacklosigkeit, die fade Weichheit, Jan., Z., M.
  46. plevkóba, f. = plevkost, Cig.
  47. plevkọ̑st, f. die Ungeschmackheit, die Fadheit, die Schalheit, Cig.
  48. plitkoglàv, -gláva, adj. flachköpfig ( fig.), Cig., Jan.
  49. plitkoglȃvəc, -vca, m. ein flacher, seichter Kopf, Cig., Jan.
  50. plitkomı̑səłn, adj. seichtdenkend, Cig.
  51. plitkọ̑st, f. die Seichtigkeit; — die Oberflächlichkeit, Cig.
  52. plitkóta, f. = plitkost, Cig.
  53. ploskobǫ́čən, -čna, adj. flachseitig, Cig.
  54. ploskoglàv, -gláva, adj. plattköpfig, Cig., Jan.
  55. ploskoizbǫ́čen, adj. planconvex, Cig. (T.).
  56. ploskoizbǫ́kəł, -kla, adj. planconvex, Cig. (T.).
  57. ploskojámast, adj. planconcav, Cig. (T.).
  58. ploskokopítən, -tna, adj. platthufig, Jan. (H.).
  59. ploskokrı̑łəc, -łca, m. ploskokrilci, die Plattflügler ( zool.), Cig. (T.).
  60. plǫ̑skoma, adv. mit der Fläche, M.
  61. ploskonòg, -nǫ́ga, adj. plattfüßig, Cig., Jan.
  62. ploskonogáč, m. = ploskonožec, Bes.
  63. ploskonòs, -nǫ́sa, m. die Plattnase, Jan.
  64. ploskonǫ̑səc, -sca, m. die Plattnase, Cig.
  65. ploskonǫ̑žəc, -žca, m. ein mit einer breiten Fußplatte versehener Mensch, der Plattfuß, Cig.
  66. ploskonǫ́žən, -žna, adj. plattfüßig, Jan.
  67. ploskorẹ̑zba, f. das Basrelief, Cig.
  68. ploskọ̑st, f. die Plattheit, die Flachheit, Cig. (T.).
  69. ploskostébəłn, adj. platthalmig, Cig.
  70. ploskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. ein gewisses klatschendes Geräusch hören lassen, schwappeln, Cig.; klatschen, C.
  71. ploskǫ́vən, -vna, adj. Flächen-: ploskǫ̑vna mera, DZ., Vrt., Cel. (Geom.); ploskovno povečanje, die Flächenvergrößerung, Žnid.
  72. ploskovníca, f. der männliche Hanf, Jan.
  73. ploskovnják, m. die zweizeilige Gerste, V.-Cig.
  74. poberkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Jan.
  75. pobirkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Cig.
  76. pobliskováti se, -ȗje se, vb. impf. öfters ein wenig aufblitzen, Z.
  77. počakováti, -ȗjem, vb. impf. abzuwarten pflegen, zuwarten, warten.
  78. počitkováti, -ȗjem, vb. impf. die Ferien zubringen, SlN.
  79. počitkovína, f. = pokojnina, das Ruhegehalt, Cig.
  80. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
  81. podhuskováti, -ȗjem, vb. impf. ad podhuskati, aufhetzen, Cig.
  82. podijakoniti, -im, vb. pf. zum Diakon weihen, Cig.
  83. podkolẹníca, f. die Kniekehle, die Kniebeuge, C.
  84. podkolẹník, m. = podkolenica, Cig., Jan.
  85. podkolẹnják, m. = podkolenica, C.
  86. podkolẹ́nọ, n. = podkolenica, C.; nosili so hlače do podkolen, Zora.
  87. podkolẹ́nski, adj. zur Kniekehle gehörig: podkolenska odvodnica, die Kniekehlenschlagader, Cig.
  88. podkolę́sən, -sna, adj. unter dem Rade befindlich: podkolę̑sna voda, unterschlägiges Wasser, Cig.; podkolesna jama, die Radgrube, Cig.
  89. podkolíšče, n. das Gerüst, worauf ein Rad liegt, der Radstuhl, Cig.
  90. podkǫ̑lje, n. = podkolišče, DZkr.
  91. podkomọ̑łčnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan.
  92. pòdkǫ̑mornik, m. der Unterkämmerer, Jan. (H.).
  93. pòdkōnzul, m. der Viceconsul, DZ.
  94. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
  95. podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen ( mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).
  96. podkopávati, -am, vb. impf. = podkopovati.
  97. podkópən, -pna, adj. Minen-, Cig. (T.).
  98. podkǫ̑pnik, m. der Minengräber, der Sappeur, Cig., Jan.
  99. podkopováłən, -łna, adj. destructiv, Cig.
  100. podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.

   3.168 3.268 3.368 3.468 3.568 3.668 3.768 3.868 3.968 4.068  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA