ko (3.568-3.667)

3568. orokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik.; — dete orokuje vse od roditeljev, ogr.- Valj. (Rad); — prim. orok.
3569. osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
3570. osẹkotòk, -tǫ́ka, m. der Ebbestrom, Jes.
3571. oskǫ́bljati, -am, vb. pf. = oskobljiti, abhobeln, Cig., Jan.
3572. oskǫ́bljiti, -im, vb. pf. abhobeln, Mur.- Cig., Mik.; — o. kost, das Bein abnagen, Cig., C.; — prim. skobelj.
3573. oskǫ́dən, -dna, adj. mangelhaft, Vrt., Levst. (Nauk), LjZv.; oskodna brada, Erj. (Som.); — hs., stsl.
3574. oskodẹ́vati, -am, vb. impf. Mangel leiden: tvoja žena in tvoja otroka doma oskodevajo, Erj. (Izb. sp.); — stsl.
3575. oskǫ̑dica, f. der Mangel, Cig. (T.); — hs.
3576. oskǫ̑dlati, -am, vb. pf. mit Schindeln bedecken, Cig.
3577. oskǫ́dnost, f. die Mangelhaftigkeit, Levst. (Nauk), LjZv.; — prim. oskoden.
3578. oskǫ́mən, -mna, adj. kar oskomino dela, schleh, Jan.
3579. oskomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne, lange Zähne, Mur., Jan.; — 2) die Begierde nach etwas: o. imeti po čem, Z.; — prim. skomina.
3580. óskop, adj. etwas karg, ogr.- C.
3581. oskǫ̑rək, -rka, m. ein abgezehrter Mensch, C.
3582. oskọ̑riš, m. = oskoruš, Mik.
3583. oskǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. verharschen, Cig.
3584. oskorjanína, f. die Incrustation, Cig. (T.).
3585. oskǫ́rjati, -am, vb. pf. o. kaj, etwas mit einer Kruste überziehen, Cig. (T.); nekatere apnene vode vse s kamenom oskorjajo, kar se va-nje dene, Vrtov. (Km. k.); o. se, sich mit einer Kruste überziehen, Cig., Jarn., Cig. (T.).
3586. oskorjȃva, f. = oskorjanina, Cig.
3587. oskorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oskorjiti, oskorjati, Cig.
3588. oskǫ́rjiti, -skǫ̑rjim, vb. pf. = oskorjati, Cig., Jan.
3589. oskọ̑rš, m., Cig., Jan., C., vzhŠt.; (oskorš f., Vrtov. [Km. k.]); pogl. oskoriš, oskoruš.
3590. oskọ̑ruš, m. 1) der Speierling, die Garteneberesche und die Frucht derselben (sorbus domestica), M., C., (tudi: oskóruš), Valj. (Rad); kdo bi na oskoruš lazil po smokvo! Levst. ( LjZv.); — 2) die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Torb.).
3591. oskọ̑ruša, f. = oskoruš 1), Mur., Jan., Tuš. (R.).
3592. oskọ̑ruševina, f. das Holz der Eberesche, C.
3593. oskọ̑rušnica, f. die Frucht der Garteneberesche, Jan.
3594. osmerokǫ́tən, -tna, adj. achtwinklig, achteckig, Cig., Jan.
3595. osmerokǫ̑tje, n. das Achteck, Cig., Jan.
3596. osmerokǫ̑tnik, m. das Achteck, Cig. (T.).
3597. osmrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad osmrkati, Cig.
3598. osmukováti, -ȗjem, vb. impf. ad osmukati; abstreifen, Mur.; o. klasovje, Jap. (Sv. p.).
3599. osobẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, Jurč., Dol.
3600. ostrokǫ́tən, -tna, adj. spitzwinkelig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
3601. ošeškováti se, -ȗjem se, vb. impf. faul bei der Arbeit sein, unschlüssig sein, C.; — prim. šeškati 2).
3602. oškǫ̑da, f. die Beschädigung, C.
3603. oškǫ̑dba, f. die Beschädigung; majhna o., leichte Beschädigung, Cig.
3604. oškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. beschädigen; oškojen, beschädigt, jvzhŠt.
3605. oškǫ̑dnica, f. die Beschädigerin, die Verletzerin, Cig.
3606. oškǫ̑dnik, m. der Beschädiger, der Verletzer, Cig.
3607. oškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Jan. (H.).
3608. oškǫ́dovanje, n. die Beschädigung, Jan. (H.).
3609. oškǫ́dovanka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
3610. oškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen, benachtheiligen; — verletzen, Cig.
3611. oškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
3612. oškǫ̑mpati, -am, vb. pf. glatt abscheren, Gor.- Z.; (oškombati) C., Nov.; ( prim. škompa = škopa?).
3613. oškǫ́rnjičati, -am, vb. pf. mit Stiefeln versehen: oškornjičan, gestiefelt, C.
3614. otežkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. erschweren, DZ., Zv.
3615. otrokováti, -ȗjem, vb. impf. Kindbetterin, Wöchnerin sein, C.
3616. ovẹkovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. verewigen, Cig. (T.), nk.; — hs.
3617. ovı̑nkoma, adv. auf Umwegen, mit Umschweifen, ausweichend, C.
3618. ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
3619. ozkǫ̑ča, f. = ozkost, Jan. (H.).
3620. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
3621. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
3622. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
3623. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
3624. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
3625. ozkolìst, -lísta, adj. schmalblättrig, Cig., Jan.
3626. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
3627. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
3628. ozkosŕčən, -čna, adj. engherzig, Cig., nk.; (po nem.).
3629. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
3630. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
3631. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
3632. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
3633. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
3634. ožvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ožvekati, Z.
3635. páberkovanje, n. die Nachlese.
3636. páberkovati, -ujem, vb. impf. Nachlese halten; nav. paperkovati.
3637. páberkovavəc, -vca, m. der Nachleser.
3638. páberkovavka, f. die Nachleserin.
3639. pȃjkovəc, -vca, m. pajkovci, Spinnenthiere, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
3640. pakǫ̑dra, f. = izpaka, izpaček, die Abart, C.
3641. pakodráti, -ȃm, vb. impf. = pačiti, entstellen, C.
3642. pákoł, m. ein kurzer, knotiger Stock, C.
3643. pákołəc, -łca, m. der Prügel, Št.
3644. pákost, f. die Widrigkeit, C.; — die Bosheit, Z.; pakosti delati, Böses thun, Vrt.; ( hs., stsl.).
3645. pákostən, -stna, adj. widrig, garstig, C.
3646. pakóta, f. = pakost, C.
3647. pàkovína, f. das Metalloid, Cig. (T.).
3648. páperkovati, -ujem, vb. impf., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberkovati.
3649. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
3650. pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
3651. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
3652. pečę́nkọ, n. neko jabolko, Erj. (Torb.).
3653. pəčkǫ́vəc, -vca, m. ein aus einem Kern gezogenes Bäumchen, C.
3654. pəčkovı̑t, adj. kernreich, Cig., Jan.
3655. pəčkovnàt, -áta, adj. kernreich, Jan.
3656. pəčkǫ́vnica, f. pečkovnice, Steinfrüchtler, Cig. (T.).
3657. pekočína, f. die Glut, Jan.
3658. pę́kovka, f. die Bäckersfrau.
3659. pę́kovski, adj. = pekarski.
3660. pelı̑nkov, adj. = pelinov, Mik.
3661. pelı̑nkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.
3662. pẹnezokòv, -kǫ́va, m. die Münzprägung, Jan. (H.).
3663. pẹnezokǫ̑vəc, -vca, m. der Münzer, Jan.
3664. pẹnezokǫ́vən, -vna, adj. das Prägen von Münzen betreffend: penezokǫ̑vna naprava, die Münzanstalt, Cig.
3665. pẹnezokǫ̑vnica, f. die Münzanstalt, Cig.
3666. pepelíkov, adj. Pottaschen-, Cig., Jan.
3667. periskōpski, adj. ogleden, periskopisch ( phys.), Cig. (T.).

   3.068 3.168 3.268 3.368 3.468 3.568 3.668 3.768 3.868 3.968  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani