ko (3.301-3.400)

3301. oblakovı̑t, adj. voll Wolken, Zora- C.
3302. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
3303. oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
3304. oblikoslǫ̑vje, n. die Formenlehre ( gramm.), Jan., nk.
3305. oblíkov, adj. noch rund, unabgezimmert: o. les, Z.; ( nam. oblikav?).
3306. oblíkovəc, -vca, m. ein runder, noch unbehauener, unabgezimmerter Baumstamm, V.-Cig.; — der Prügel, SlGor.; okroglo (oblo) poleno, das ungespaltene Prügelholz, das Knüttelholz, V.-Cig., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; ( nam. oblikavec?).
3307. oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort ( phil.), Cig. (T.).
3308. oblíkovina, f. rundes, unabgezimmertes, noch mit der Rinde versehenes Holz, C.; ( nam. oblikavina?).
3309. oblíkovje, n. die Formen, die Formenlehre ( gramm.), Jan.
3310. oblǫ̑koma, adv. bogenartig, C.
3311. obrekováłen, -łna, adj. lästerlich, verleumderisch, ehrenschänderisch, Cig., Jan., nk.
3312. obrekovȃnje, n. das Verleumden.
3313. obrekováti, -ȗjem, vb. impf. verleumden; o. koga pri ljudeh.
3314. obrekovȃvəc, -vca, m. der Verleumder.
3315. obrekovávən, -vna, adj. schmähsüchtig, lästersüchtig, Cig., Jan.
3316. obrekovȃvka, f. die Verleumderin.
3317. obrekovávnost, f. die Lästersucht, die Schmähsucht, Jan.
3318. obrekovȃvski, adj. verleumderisch, Mur., Cig.
3319. obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
3320. obrǫ̑koma, adv. fristweise, Jan.
3321. obsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = obsekavati.
3322. obskakováti, -ȗjem, vb. impf. o. kaj, um etwas herumspringen, Cig.
3323. obskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. rings heranspringen, ringsum berennen, Cig.; von allen Seiten überfallen, Z.
3324. ocvę̑rkovica, f. = ocvirkovica, vzhŠt.
3325. ocvı̑rkov, adj. Speckgrieben-: ocvirkova potica, Dol.; o. dan, (šaljivo) der Fleischtag ( opp. Fasttag), Z.
3326. ocvı̑rkovica, f. = ocvirkova potica, Gor.
3327. ọ̑čkọ, n. 1) das Äuglein, C.; — 2) das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
3328. odbitkováti, -ȗjem, vb. impf. escomptieren, discontieren, C., DZ.
3329. odhȃjkovati, -ujem, vb. impf. öfters davongehen, C.
3330. odjekováti, -ȗjem, vb. impf. ad odjekniti; wiederhallen, Vrt., Zora.
3331. odkobacljáti, -ȃm, vb. pf. kobacljaje oditi, Cig.
3332. odkǫ́d, adv. = od kod; I. interr. woher? odkod ste? odkod drugod? woher anders? odkod to veste? — ne vem, odkod so; — II. indef. irgendwoher; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod, sonstwoher.
3333. odkǫ́daj, adv. = odkod, Kast.
3334. odkǫ̑dər, adv. rel. = od koder, woher; tja pojdemo nazaj, odkoder smo prišli; — odkoder koli, woher immer.
3335. odkojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Jan., ogr.- Mik.
3336. odkòp, -kópa, m. die Abgrabung, Cig., M.
3337. odkǫ̑pa, f. das Aufthauen des Schnees, M.
3338. odkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) abgraben; hribček o.; — 2) o. se koga, česa, sich entledigen, BlKr.- M.; — o. se, sich aus einer Verlegenheit ziehen, C.; — o. se, sich fort machen: takoj odkoplji se! DSv.
3339. odkopávati, -am, vb. impf. ad odkopati; abgraben.
3340. odkopčáti, -ȃm, vb. pf. auf-, abschnallen, Mur., Cig., Jan.
3341. odkopnę́ti, -ím, vb. pf. wegschmelzen: sneg odkopni, Jurč.
3342. odkorákati, -ȃkam, vb. pf. davonschreiten, Cig.
3343. odkorẹ̑, adv. von wie viel Uhr angefangen? seit welcher Stunde? C., Z.
3344. odkorẹ̑j, adv. = odkore, Z.
3345. odkormániti, -ȃnim, vb. pf. ab-, wegsteuern, Cig.
3346. odkosávanje, n. o. zemljišč, die Abtrennung von Grundstücken, DZ.
3347. odkosíłčati, -am, vb. pf. das Frühstück oder das Frühmahl (kosilce) beenden, Cig., M.
3348. 1. odkǫ́siti, -im, vb. pf. mit der Morgen- oder Mittagsmahlzeit (kosilo) fertig werden, abspeisen; niso še odkosili.
3349. 2. odkosíti, -ím, vb. pf. wegmähen, Mur., Cig.
3350. odkotáti, -ȃm, vb. pf. wegrollen, wegwälzen, Cig., Jan.
3351. odkòv, -kóva, m. das Losschmieden ( z. B. aus Fesseln), Cig., M.
3352. odkováti, -kújem, vb. pf. ab-, losschmieden, von eisernen Fesseln befreien, Mur., Cig.
3353. odkovávati, -am, vb. impf. ad odkovati, Cig.
3354. odkozáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören Ziegenhirt zu sein, M.
3355. odlahkǫ̑ča, f. die Erleichterung, Mik.
3356. odlikovánəc, -nca, m. einer, der ausgezeichnet worden ist, C., nk.
3357. odlikováti, -ȗjem, vb. impf. auszeichnen, Cig., Jan., nk.; o. se, sich hervorthun, hervorragen, Cig., Jan., nk.; (rabi se tudi kot vb. pf.); — prim. odlika 3).
3358. odmekováti, -ȗjem, vb. impf. ad odmę́kniti, Mur., Cig., M.
3359. odmikováti, -ȗjem, vb. impf. = odmikati I., Cig.
3360. odnẹ́kod, adv. = od nekod, irgendwoher; von einem gewissen Orte, aus einer gewissen Gegend.
3361. odnikǫ́d, adv. = odnikoder, Cig. (od nikod, Mur.).
3362. odnikǫ̑dər, adv. = od nikoder, nirgendsher, von keiner Seite.
3363. odplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odplakniti; wegspülen, Cig.
3364. odrekováłən, -łna, adj. abschlägig, negativ, Cig., Jan.
3365. odrekováti, -ȗjem, vb. impf. = odrekati; 1) versagen, abschlagen, verweigern, Mur., Cig., Jan.; — 2) verneinen, bestreiten, Cig., C.; absprechen, Cig., Jan., nk.; — 3) o. se, entsagen, verzichten, Cig., Jan., M., nk.
3366. odsẹkovȃnje, n. das Abhacken, das Abhauen.
3367. odsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsekati; abhacken, abhauen.
3368. odsẹ́kovəc, -vca, m. das Mitglied einer Section, C.
3369. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
3370. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
3371. odskǫ́bljiti, -im, vb. pf. weghobeln, Mur.
3372. odskǫ̑čək, -čka, m. das abgesprungene Ding, der Absprung, Cig.
3373. odskǫ́čən, -čna, adj. Abprallungs-, Prall-: odskǫ̑čni strel, der Prallschuss, Cig.; odskočni kot, der Absprungswinkel, Cig.
3374. odskočíšče, n. mesto, od koder kdo skoči, Telov.
3375. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
3376. odskočník, m. = odpadnik: odskočniki od vere, Pohl.- Valj. (Rad).
3377. odskòk, -skǫ́ka, m. der Absprung, der Quersprung, Cig.; — der Rücksprung, das Zurückprallen, der Abprall, Cig., Jan., Valj. (Rad).
3378. odskopáriti, -ȃrim, vb. pf. abkargen, Cig.
3379. odsukováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsukati, Cig.
3380. odškǫ̑da, f. = odškodba, C.
3381. odškǫ̑dba, f. die Entschädigung, der Schadenersatz, Cig., Jan., C., DZ., nk.
3382. odškǫ̑dən, -dna, adj. Entschädigungs-, Cig., Jan.
3383. odškodı̑təv, -tve, f. = odškodba, Cig.
3384. odškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. entschädigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — po nem.
3385. odškodnína, f. der Entschädigungsbetrag, Cig., Jan., nk.
3386. odškǫ́dovanəc, -nca, m. der Entschädigte, Cig., Jan.
3387. odškǫ́dovanje, n. die Entschädigung.
3388. odškǫ́dovanka, f. die Entschädigte, Cig.
3389. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
3390. odškǫ́dovavəc, -vca, m. der Entschädiger, Cig., Jan.
3391. odtiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtisniti; 1) durch Drücken absondern, wegdrücken, wegdrängen, Cig., Jan., M.; — 2) Abdrücke machen, nk.
3392. odvẹtnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Advocatur ausüben, SlN.
3393. odvsakǫ̑d, adv. = od vsakod, von allen Seiten, Cig.
3394. odvsakǫ̑dər, adv. von allen Seiten, Cig., C.
3395. odzȃjtrkovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu frühstücken, abfrühstücken, Cig., Jan.
3396. ogljikokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Jan. (H.).
3397. ogljíkov, adj. Kohlenstoff-, Jan. (H.).
3398. ogljikovodík, m. der Kohlenwasserstoff, h. t.- Cig. (T.); lahki, težki o., Sen. (Fiz.).
3399. ogljikovokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Jan. (H.).
3400. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).