Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (3.001-3.100)

  1. mehkogǫ́bčən, -čna, adj. maulweich: mehkogobčen konj, Bleiw.- Cig.
  2. mehkokǫ̑žən, -žna, adj. von weicher, zarter Haut, Cig.; — verweichlicht, Škrinj.
  3. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  4. mehkokǫ̑žnik, m. der Zärtling, Guts.- Cig.
  5. mehkolàs, -lása, adj. weichhaarig, Cig., Jan.
  6. mehkolı̑stnat, adj. weichblättrig, Let.
  7. mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.
  8. mehkonǫ́žən, -žna, adj. weichfüßig, C.; mehkonožni voli se radi zbadajo v noge, Gor.
  9. mehkopę́rən, -rna, adj. weichfederig, Cig.
  10. mehkoplavȗtar, -rja, m. = mehkopluta, Jan.
  11. mehkoplúta, f. mehkoplute, die Weichflosser (malacopteri), Erj. (Ž.).
  12. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
  13. mehkorę̑pəc, -pca, m. der Weichschwanz, Cig.
  14. mehkorǫ́žən, -žna, adj. weichhufig, Cig.
  15. mehkosŕčən, -čna, adj. weichherzig.
  16. mehkosŕčnost, f. die Weichherzigkeit, die Milde.
  17. mehkọ̑st, f. die Weiche, die Weichheit; die Mürbe, Cig.; — die Zartheit, Cig., Jan.; — die Milde, Cig.
  18. mehkóta, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, Cig., Jan., C.; — v mehkotah in sladkotah živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — die Milde, C.; — 2) = mehko, mehkužno bitje: take mehkote! Levst. (Zb. sp.); — tudi: mehkọ̑ta, Valj. (Rad).
  19. mehkótən, -tna, adj. weichlich, Cig., Jan., M.; — weichmüthig, Mur.
  20. mehkotíti, -ím, vb. impf. weich machen, Mur.
  21. mehkȏtnica, f. weicher, nasser Boden, M., Cig.; na mehkotnicah premehka vinca pridelujejo, Vrtov. (Vin.).
  22. mehkȏtnik, m. der Weichling, Danj.- M.
  23. mehkótnost, f. die Weichlichkeit, M.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
  24. mehkoȗdnik, m. = mehkȗžnik, Levst. (Zb. sp.).
  25. mehkovǫ́ljən, -ljna, adj. willensschwach, nachgiebig, Bes.
  26. mehkožı̑vəc, -vca, m. der Weichling, Cig.
  27. mejkóstən, -tna, adj. mejkostne mišice, die Zwischenmuskeln, Erj. (Som.).
  28. mekóta, f. eine Ackerfläche von einer bestimmten Größe, etwas kleiner als ein Joch, vzhŠt.; — prim. hs. mekota, aufgelockerte Erde, Brachacker.
  29. mekotníca, f. eine nasse Ader in einem Acker, Cig.
  30. melekovı̑t, adj. = melečen, vzhŠt.- C.
  31. meljákovəc, -vca, m. = meljak, Hal.- C.
  32. menekovina, f. die blaue Vogeltraube (wildwachsender Rebenstock), Trumm.
  33. menkovəc, -vca, m. der Aal, die Muräne (muraena), C.
  34. mę́rkoca, f. = merkovca, C., Štrek. (Arch.).
  35. mę́rkovca, f. = opica; — prim. nem. Meerkatze, Mik. (Et.).
  36. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  37. məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
  38. mikrokōzəm, -zma, m. majhen svet, človek, mišljen kot majhen svet, der Mikrokosmus.
  39. mikroskōp, m. drobnogled, das Mikroskop.
  40. mikroskōpən, -pna, adj. mikroskopisch, Cig. (T.).
  41. miłkováti se, -ȗjem se, vb. impf. liebeln, C.; m. se s kom, SlN.- C.
  42. mı̑ško, m. mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig.
  43. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  44. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
  45. mlakóta, f. die Pfütze, C.
  46. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
  47. mlaskòt, -óta, m. das Geschmatze, Z.
  48. mlẹ́čkov, adj. kar je od mlečka, Jan. (H.); — prim. mleček 2).
  49. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
  50. mlẹkokrȃdəc, -dca, m. der Milchdieb, Cig.
  51. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  52. mlẹkopı̑vəc, -vca, m. der Milchtrinker, Dict.
  53. mlẹkosẹ́da, f. das Labkraut (galium verum), Cig.
  54. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
  55. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
  56. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
  57. mlẹkovı̑t, adj. milchig, milchreich, Jan.
  58. mnogokótən, -tna, adj. vielwinkelig, Cig.; polygonal, Cig. (T.).
  59. mnogokǫ̑tje, n. = mnogokotnik, Cig., Jan.
  60. mnogokǫ̑tnik, m. das Vieleck, das Polygon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  61. mnogokǫ̑žən, -žna, adj. vielhäutig, Cig.
  62. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  63. mokosẹ̀j, -sẹ́ja, m. = mokosevka, SlGradec- C.
  64. mokosẹ̀v, -sẹ́va, m. = mokosevka, C.
  65. mokosẹ̑vka, f. = pustolka, der Thurmfalke (Wannenweher, Wiegweihe, Windwachel, falco tinnunculus), Št.- Cig., Jan., Mik., C.
  66. mokǫ́š, m. = mlakoš, Cig., Jan., Frey. (F.).
  67. mǫ̑koščica, f. neka hruška, Valj. (Rad); (mokovščica?).
  68. mokọ̑ška, f. kleine Duckente, das Sumpfhuhn (ortygometra [crex] porzana), C.
  69. mokováti, -ȗjem, vb. impf. mehlig werden (o zrnju), C.
  70. mǫ́kovəc, -vca, m. der Mehlbeerbaum, die Mehlbirne (sorbus aria), Cig., Jan., C., Josch, Robič ( Nkol.).
  71. mǫ́kovica, f. = mokovec, C.
  72. mokovı̑t, adj. mehlreich, Jan.
  73. mǫ́kovje, n. coll. Mehlbeerbäume, Jarn., Cig.
  74. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
  75. mǫ́kovščina, f. = mokovje, C.
  76. mokož, m. 1) der Regenwind, Jan.; (?) prim. mokroš; — 2) Cig., Erj. (Z.), pogl. mokoš.
  77. moledkováti, -ȗjem, vb. impf. = moledovati, Jurč.
  78. moščjákov, adj. Bisam-, Jan.
  79. moškọ̑st, f. die Männlichkeit, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., nk.
  80. moškováti se, -ȗjem se, vb. impf. stolz sein, prahlen: m. se s čim, Gor.
  81. mrakóta, f. die Dunkelheit, Jan., C.
  82. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
  83. mrakovı̑t, adj. dunkel, düster, finster, Cig. (T.), Vrt.
  84. mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
  85. mrtvíkovəc, -vca, m. der Kreuzdorn (rhamnus), Medv. (Rok.).
  86. mrzkǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C., kajk.- Valj.
  87. mŕzkost, f. 1) die Ekelhaftigkeit, der Greuel, Meg., Jan.; — 2) die Unlust, Cig.; — die Antipathie, Cig. (T.).
  88. mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
  89. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
  90. mȗckovəc, -vca, m. die Sahlweide (salix caprea), Cig.
  91. nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
  92. nàddijákon, m. der Archidiakon, nk.
  93. nadkolẹníca, f. 1) das Schoßtuch, C.; — 2) pl. nadkolenice, Kehlstiefel, Cig.
  94. nadkolẹ̑nka, f. = nadkolenska kost, das Vorarmbein bei Thieren, der Kegel, Bleiw.- Cig.
  95. nadkolę́sən, -sna, adj. oberschlächtig, Jan.; nadkolesna voda, oberschlächtiges Wasser, Cig.
  96. nadkomọ̑łčən, -čna, adj. Oberarm-: nadkomolčna kost, das Oberarmbein, Cig.
  97. nàdkómornik, m. der Oberkammerherr, Jan.
  98. nàdkonjár, -rja, m. der Oberstallmeister, Jurč.
  99. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
  100. nàdkováč, m. der Oberschmied, C.

   2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA