Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.801-2.900)

  1. lahkob-, pogl. lehkob-.
  2. lahkǫ̑ča, f., M., Dol., pogl. lehkoča.
  3. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  4. lahkokrìł, -kríla, adj. leicht beflügelt, nk.; lahkokrila lastovica, Str.
  5. lahkokrȗhar, -rja, m. ein leichtlebiger Mensch, Zv.
  6. lahkokŕvən, -vna, adj. leichtblütig, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  7. lahkokȓvnik, m. der Sanguiniker, Cig.
  8. lahkokŕvnost, f. die Leichtblütigkeit, Cig., M.
  9. lȃhkoma, adv. leicht, C.
  10. lahkomı̑səłn, -səłna, adj. leichtsinnig, leichtfertig, Mur., Cig., Jan., nk.
  11. lahkomı̑səłnež, m. der Leichtsinnige, Cig.
  12. lahkomı̑səłnik, m. der Leichtsinnige, Cig.
  13. lahkomı̑səłnost, f. der Leichtsinn, die Leichtfertigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  14. lahkomı̑slež, m. = lahkomiselnik, Ravn.- C., M.
  15. lahkomı̑slije, n. der Leichtsinn, Cig. (T.).
  16. lahkomı̑šljen, adj. = lahkomiseln, leichtsinnig, Cv.; (govori se sploh tako).
  17. lahkonòg, -nǫ́ga, adj. leichtfüßig, Cig., Jan., nk.
  18. lahkoperǫ́tən, -tna, adj. = lahkokril, Cig.
  19. lahkopèt, -pę́ta, adj. leichtfüßig, Z.
  20. lahkoròk, -rǫ́ka, adj. von leichter Hand: l. biti, eine leichte Hand haben, Cig.
  21. lahkọ̑st, f., Mur., Cig., Jan., pogl. lehkost.
  22. lahkot-, pogl. lehkot-.
  23. lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
  24. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  25. lahkovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Mur., Cig., Jan.
  26. lahkovę̑rje, n. der Schnellglaube, Cig.
  27. lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
  28. lahkovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur., Cig.
  29. lahkožìv, -žíva, adj. leichtlebig, leichtsinnig, C.
  30. lahkožı̑včək, -čka, m. dem. lahkoživec, LjZv.
  31. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  32. lahkožívən, -vna, adj. leichtlebig, leichtsinnig lebend, Jan.
  33. lahkožı̑vka, f. leichtsinnig, flott lebendes Weib, Jan.
  34. lahkožívost, f. die Leichtlebigkeit, C.
  35. lahkožı̑vstvọ, n. das leichtsinnige, sorglose Leben, C.
  36. lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
  37. lákomčək, -čka, m. der Trichter, Jan.
  38. lákoməc, -mca, m. 1) ein habgieriger Mensch, Jan., Krelj; — 2) = lakomnica, das Gießschaff, Cig.
  39. lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
  40. lákomica, f. = lakomnica 2), Mur.
  41. lakomı̑ja, f. die Habsucht, C., Krelj.
  42. lákomiti, -im, vb. impf. = lakomen biti, Vrt.; l. po čem, C.
  43. lákomka, f. die Habsüchtige, Vrt.
  44. lakomnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lakomen biti, Cig.
  45. lákomnež, m. der Habsüchtige.
  46. lákomnica, f. 1) die Habsüchtige, Jan., M.; — 2) das Trichterschaff, das Gießschaff, Cig., Jan., C., M., Valj. (Rad), Rib., Št.
  47. lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
  48. lákomnost, f. die Gier, die Habgier.
  49. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
  50. lákomstvọ, n. = lakomnost, Mur.
  51. lakōničən, -čna, adj. lakonisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (pravilneje bi bilo: lakonski).
  52. lakonīzəm, -zma, m. jedrnata kratkobesednost, der Lakonismus, Jan.
  53. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  54. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  55. lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  56. lákotən, -tna, adj. essgierig, fressgierig; — gierig, lüstern; l. na vino, na denar.
  57. lákotiti se, -im se, vb. impf. gierig sein, begehren, C.; l. se po čem, Danj.- M.
  58. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  59. lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
  60. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  61. lákotnost, f. die Gier, die Habgier.
  62. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Erj. (Torb.).
  63. lākovəc, -vca, m. die Gummilack-Schildlaus (coccus lacca), Erj. (Ž.).
  64. lákovən, -vna, adj., Jarn., Vrtov.; pogl. lakomen.
  65. lákovnica, f., Mik., Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
  66. láskovica, f. laskovice = lasaste cevi, Capillargefäße, Cig. (T.).
  67. lavoríkov, adj. Lorbeer-, Jan.
  68. lavoríkovina, f. das Lorbeerholz, Jan.
  69. ləhkóba, f. = lehkota, Z.
  70. ləhkǫ̑ča, f. die Leichtigkeit, kajk.- Valj. (Rad).
  71. ləhkǫ̑st, f. die Leichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
  72. ləhkóta, f. die Leichtigkeit, (lahk-) Mur., Cig., Jan.; ləhkọ̑ta, Valj. (Rad).
  73. ləhkótən, -tna, adj. leicht, gelinde, (lahk-) Jan.
  74. ləhkótica, f. die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — die Muscateller-Salbei (salvia sclarea), Medv. (Rok.); — der Beifuß (artemisia), vzhŠt.- C.
  75. ləhkotíti, -ím, vb. impf. leicht machen, Cig., Jan.; lindern, (lahkotiti) Mur.
  76. lehkȏtnik, m. der Erleichterer, kajk.- Valj. (Rad).
  77. lẹkoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pharmaceut, Jan.
  78. lẹkoslǫ̑vje, n. die Arzneilehre, Cig.
  79. lẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = lečiti, Z., Notr.
  80. lẹkovı̑t, adj. heilsam, Heil-, Cig., Jan.; lekovita voda, der Gesundbrunnen, Zora; lekovite toplice, Zv.
  81. lẹkovı̑tost, f. die Heilsamkeit, Jan.
  82. lekovše, n., Mur., C., pogl. lokovše.
  83. lẹkoznȃnstvọ, n. die Pharmakologie, Cig., Jan.
  84. lę́nkovəc, -vca, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Medv. (Rok.).
  85. ləskǫ̑ča, f. = lesketanje, Mur.
  86. ləskòt, -óta, m. = lesketanje, Jan.
  87. ləskóta, f. der Schimmer, Jan.; — die Pracht, der Prunk, Mur., Jan.
  88. leskȏtəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus sp.), Erj. (Torb.).
  89. ləskótən, -tna, adj. schimmernd, Šol., C.; l. sijaj, schimmernder Glanz, Cig. (T.).
  90. lẹ́skov, adj. Hasel-; leskov grm, der Haselstrauch; leskova palica, der Haselstock; leskova mast, = Schläge; leskova mast je zdrava, M.; (tudi: leskov močnik, leskovo olje, Cig.).
  91. lẹskováča, f. der Haselstock, Valj. (Rad), Levst. (Zb. sp.), Zv., Vrt.
  92. lẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Haselstrauch, Jan.; — 2) die Haselruthe, Mur., Cig., vzhŠt.
  93. lẹ́skovica, f. 1) die Haselruthe, Mur., Jan., Zora; — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), Štrek.
  94. lẹ́skovina, f. das Haselnussholz; — das Haselgebüsch, Jan.
  95. ləskovı̑t, adj. glanzvoll, Jan.
  96. lẹ́skovje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan.
  97. lẹ́skovka, f. die Haselruthe, Jan., M.
  98. lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  99. lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.
  100. lẹsníkovəc, -vca, m. 1) der wilde Apfelbaum, Cig., M.; — 2) der Holzapfelmost; — der Holzapfelessig, M.

   2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA