Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.768-2.867)

  1. krhkọ̑st, f. die Sprödigkeit, die Zerbrechlichkeit.
  2. krhkóta, f. = krhkost, Jan., M.
  3. krhlíkov, adj. Faulbaum-, Cig.
  4. krhlíkovəc, -vca, m. der Faulbaum, Mur.; — krhlikovci, Wegdorne (rhamneae), Tuš. (R.); — krhlikovec, neka vinska trta, Hal., Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Kracher, Vrtov. (Vin.).
  5. krhlíkovina, f. 1) das Faulbaumholz, Tuš. (R.), Erj. (Torb.); — 2) der Krachgutedel, Z.
  6. kritikováti, -ȗjem, vb. impf. kritisieren, sich mit der Kritik beschäftigen, nk.
  7. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  8. krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
  9. krokodīl, m. navadni k., das gewöhnliche Fluss- oder Nil-Krokodil (crocodilus vulgaris), Erj. (Ž.); amerikanski k., der Alligator, Cig.
  10. krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
  11. krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
  12. krokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen (o vranu), Mur., C.; — glucken (o kokoši), C.
  13. krotkǫ̑ča, f. = krotkost, Mik.
  14. krotkosŕčən, -čna, adj. sanftmüthig, Cig., Jan.
  15. krotkosŕčnost, f. die Sanftmüthigkeit, Cig., Jan.
  16. krotkọ̑st, f. die Zahmheit, das sanfte Wesen, die Sanftmuth.
  17. krotkọ̑ta, f. = krotkost, Trub.- C.
  18. krsíkovina, f. = krsika, Lašče- Erj. (Torb.).
  19. kršljíkovəc, -vca, m. neka vinska trta, Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  20. kruhopę́kovica, f. die Brotbäckerin, Habd.- Mik.
  21. krvolákomnik, m. der Blutsauger, SlN.
  22. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  23. kukorę́kati, -am, vb. impf. krähen (vom Hahn), ogr.- Valj. (Rad).
  24. kukoríca, f. = koruza, ogr.- C.
  25. kukoríšče, n. = koruzišče, ogr.- C.
  26. kukováča, f. = kukavica 1), kajk.- Valj. (Rad).
  27. kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.
  28. kúkovica, f. der Wurmstich am Holze, bes. in einem Fasse, C., jvzhŠt., Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. kukec 1).
  29. kúkovič, m. der Schneeball (viburnum sp.), Štrek. (LjZv.).
  30. kukovı̑čka, f. eine Art essbarer Schwamm, C.
  31. kukovı̑čnik, m. das Bergwohlverlei (arnica montana), Medv. (Rok.); (kokovičnik, Tuš. [R.]).
  32. kukovnı̑ščnik, m. = kukovičnik, C.
  33. kvı̑škoma, adv. = kvišku, Cig., Jan., C.
  34. lahkob-, pogl. lehkob-.
  35. lahkǫ̑ča, f., M., Dol., pogl. lehkoča.
  36. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  37. lahkokrìł, -kríla, adj. leicht beflügelt, nk.; lahkokrila lastovica, Str.
  38. lahkokrȗhar, -rja, m. ein leichtlebiger Mensch, Zv.
  39. lahkokŕvən, -vna, adj. leichtblütig, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  40. lahkokȓvnik, m. der Sanguiniker, Cig.
  41. lahkokŕvnost, f. die Leichtblütigkeit, Cig., M.
  42. lȃhkoma, adv. leicht, C.
  43. lahkomı̑səłn, -səłna, adj. leichtsinnig, leichtfertig, Mur., Cig., Jan., nk.
  44. lahkomı̑səłnež, m. der Leichtsinnige, Cig.
  45. lahkomı̑səłnik, m. der Leichtsinnige, Cig.
  46. lahkomı̑səłnost, f. der Leichtsinn, die Leichtfertigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. lahkomı̑slež, m. = lahkomiselnik, Ravn.- C., M.
  48. lahkomı̑slije, n. der Leichtsinn, Cig. (T.).
  49. lahkomı̑šljen, adj. = lahkomiseln, leichtsinnig, Cv.; (govori se sploh tako).
  50. lahkonòg, -nǫ́ga, adj. leichtfüßig, Cig., Jan., nk.
  51. lahkoperǫ́tən, -tna, adj. = lahkokril, Cig.
  52. lahkopèt, -pę́ta, adj. leichtfüßig, Z.
  53. lahkoròk, -rǫ́ka, adj. von leichter Hand: l. biti, eine leichte Hand haben, Cig.
  54. lahkọ̑st, f., Mur., Cig., Jan., pogl. lehkost.
  55. lahkot-, pogl. lehkot-.
  56. lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
  57. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  58. lahkovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Mur., Cig., Jan.
  59. lahkovę̑rje, n. der Schnellglaube, Cig.
  60. lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
  61. lahkovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur., Cig.
  62. lahkožìv, -žíva, adj. leichtlebig, leichtsinnig, C.
  63. lahkožı̑včək, -čka, m. dem. lahkoživec, LjZv.
  64. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  65. lahkožívən, -vna, adj. leichtlebig, leichtsinnig lebend, Jan.
  66. lahkožı̑vka, f. leichtsinnig, flott lebendes Weib, Jan.
  67. lahkožívost, f. die Leichtlebigkeit, C.
  68. lahkožı̑vstvọ, n. das leichtsinnige, sorglose Leben, C.
  69. lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
  70. lákomčək, -čka, m. der Trichter, Jan.
  71. lákoməc, -mca, m. 1) ein habgieriger Mensch, Jan., Krelj; — 2) = lakomnica, das Gießschaff, Cig.
  72. lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
  73. lákomica, f. = lakomnica 2), Mur.
  74. lakomı̑ja, f. die Habsucht, C., Krelj.
  75. lákomiti, -im, vb. impf. = lakomen biti, Vrt.; l. po čem, C.
  76. lákomka, f. die Habsüchtige, Vrt.
  77. lakomnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lakomen biti, Cig.
  78. lákomnež, m. der Habsüchtige.
  79. lákomnica, f. 1) die Habsüchtige, Jan., M.; — 2) das Trichterschaff, das Gießschaff, Cig., Jan., C., M., Valj. (Rad), Rib., Št.
  80. lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
  81. lákomnost, f. die Gier, die Habgier.
  82. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
  83. lákomstvọ, n. = lakomnost, Mur.
  84. lakōničən, -čna, adj. lakonisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (pravilneje bi bilo: lakonski).
  85. lakonīzəm, -zma, m. jedrnata kratkobesednost, der Lakonismus, Jan.
  86. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  87. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  88. lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  89. lákotən, -tna, adj. essgierig, fressgierig; — gierig, lüstern; l. na vino, na denar.
  90. lákotiti se, -im se, vb. impf. gierig sein, begehren, C.; l. se po čem, Danj.- M.
  91. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  92. lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
  93. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  94. lákotnost, f. die Gier, die Habgier.
  95. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Erj. (Torb.).
  96. lākovəc, -vca, m. die Gummilack-Schildlaus (coccus lacca), Erj. (Ž.).
  97. lákovən, -vna, adj., Jarn., Vrtov.; pogl. lakomen.
  98. lákovnica, f., Mik., Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
  99. láskovica, f. laskovice = lasaste cevi, Capillargefäße, Cig. (T.).
  100. lavoríkov, adj. Lorbeer-, Jan.

   2.268 2.368 2.468 2.568 2.668 2.768 2.868 2.968 3.068 3.168  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA