Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.601-2.700)

  1. jẹdkováti, -ȗjem, vb. impf. = jedkati, Navr. (Let.).
  2. jẹ́dkovica, f. = jedka voda, Cig. (T.).
  3. jedrkọ, n. = jedrce, Habd.- Valj. (Rad).
  4. jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
  5. ję́łškovica, f. neko jabolko, C.
  6. jerebíkov, adj. von der Eberesche.
  7. jerebíkovəc, -vca, m. der Vogelbeerbaum, Cig., Jan.
  8. jerebíkovina, f. das Ebereschenholz, Z.
  9. jezikobǫ̑rstvọ, n. die Sprachenstürmerei, C.
  10. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
  11. jezikoslǫ̑vəc, -vca, m. der Sprachforscher, der Linguist, Cig., Jan., C., nk.
  12. jezikoslǫ́vən, -vna, adj. linguistisch, Cig., Jan., nk.
  13. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
  14. jezikoslǫ̑vje, n. die Sprachforschung, die Linguistik, Cig., Jan., nk.
  15. jezikoslǫ̑vski, adj. Sprachforscher betreffend, Z.; jezikoslovska modrost, Str.
  16. jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.
  17. jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
  18. jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
  19. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
  20. jezikovȃnje, n. das Zungenwetzen, Cig.
  21. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
  22. jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
  23. jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
  24. jezikoznȃnski, adj. = jezikosloven, jezikoslovski, Jan.
  25. jezikoznȃnstvọ, n. = jezikoslovje, Jan.
  26. jezikoznȃvəc, -vca, m. der Sprachkenner, der Sprachforscher, Cig. (T.).
  27. ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
  28. junakorǫ́dən, -dna, adj. heldenzeugend, Cig., Jan.
  29. junakovȃnje, n. das Heldenleben, Cig. (T.).
  30. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  31. junákovica, f. lepo vzrastla in zajetna deklina, Erj. (Torb.).
  32. jurkobı̑lar, -rja, m. = kobilar, volga, Kr.
  33. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  34. kakọ̑, * adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
  35. kakǫ̑ča, f. die Qualität, C.
  36. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
  37. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
  38. kákoršnost, f. = kakšnost, Jsvkr.
  39. kakọ̑st, f. die Beschaffenheit, die Qualität, Mur., Cig., Jan.
  40. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
  41. kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
  42. kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
  43. kakǫ́vost, f. die Qualität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  44. kakovrę̑d, adv. um welche Zeit? C.
  45. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
  46. kakǫ̑vstvən, adj. qualitativ, Cig. (T.).
  47. kakǫ̑vstvọ, n. die Qualität, Cig. (T.); — stsl.
  48. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
  49. kalejdoskōp, m. krasogled, das Kaleidoskop ( phys.), Cig. (T.).
  50. kamenotískovən, -vna, adj. lithographisch, Jan. (H.).
  51. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  52. kánkole, f. pl. = kankola, Mur.
  53. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  54. katakōmbe, f. pl. podzemeljsko pokopališče, die Katakomben.
  55. kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).
  56. kazənskoprávdən, -dna, adj. Strafprocess-, Jan., DZ.
  57. kazənskoprávən, -vna, adj. strafrechtlich, DZ.
  58. kazənskosǫ́dən, -dna, adj. strafgerichtlich, DZ.
  59. kisīkov, * adj. Sauerstoff-, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  60. klekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = kleketati, Jan. (H.).
  61. klekováti se, -ȗjem se, vb. impf. Kniebeugungen machen, ogr.- C.
  62. klenkòt, -óta, m. = klenkanje, Jan. (H.).
  63. klínčkov, adj. Nelken-, Jan.
  64. klínčkovəc, -vca, m. der Nelkenstock, Jan.
  65. kljukonòs, -nǫ́sa, m. ein Mensch mit einer Krummnase oder Adlernase, Cig., Jan., M.
  66. kljukonòs, -nǫ́sa, adj. mit einer Adlernase: bila je dolga, suha, kljukonosa, Levst. (Zb. sp.).
  67. kljukonǫ́sast, adj. mit einer Adlernase, Cig.
  68. kljukonǫ̑səc, -sca, m. = kljukonos, m., C.
  69. kljukonǫ́sən, -sna, adj. = kljukonosast, Cig.
  70. klobkọ̑, n. der Knäuel, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., Vrt., Dol.
  71. klobúkovje, n. der großblättrige Huflattich (tussilago petasites L.), C.
  72. klokòt, -kóta, m. das Sprudeln, das Geprudel, Cig., C.
  73. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
  74. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
  75. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
  76. klokotíca, f. ein Trinkgefäß mit engem, langem Halse, das Gluckglas, C., kajk.- Valj. (Rad).
  77. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
  78. klokotúlja, f. eine Art Geschirr für Wein oder Wasser, Dict., C.; — prim. klokotica.
  79. klǫ̑pkọ, n., Cig., Prip.- Mik., pogl. klobko.
  80. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
  81. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
  82. knezoškofı̑jski, adj. fürstbischöflich, nk.
  83. knezoškofı̑jstvọ, n. das fürstbischöfliche Amt, nk.
  84. knezoškofǫ́vski, adj. fürstbischöflich, nk.
  85. krakòt, -óta, m. das Gekrächze, Z., Jan. (H.).
  86. krakotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen, Mur.; — krächzend sprechen, C.
  87. kratkóba, f. die Kürze, Jan., C.
  88. kratkǫ̑ča, f. die Kürze, Jan., Mik.
  89. kratkočȃsba, f. die Unterhaltung, Slom.
  90. kratkočásən, -sna, adj. kurzweilig, unterhaltend.
  91. kratkočásiti, -čȃsim, vb. impf. unterhalten; k. koga; k. se, sich die Zeit vertreiben, verkürzen.
  92. kratkočȃsje, n. die Unterhaltung, C.; to je bila njegova skrb, njegovo kratkočasje, Cv.
  93. kratkočasljìv, -íva, adj. = kratkočasen, unterhaltend, Bes.
  94. kratkočȃsnež, m. der Zeitvertreiber, Jan. (H.).
  95. kratkočȃsnica, f. 1) die Unterhalterin, Cig., M.; — 2) die Schnurre, die Anekdote, ein kurzweiliges Geschichtchen, Cig., Jan., nk.
  96. kratkočȃsnik, m. der Zeitvertreiber, der Unterhalter, Cig.
  97. kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.- Valj. (Rad).
  98. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
  99. kratkočásovati, -ujem, vb. impf. sich unterhalten, C.; k. (se), Cig., Jan., LjZv.; tudi k. se, Dol.
  100. kratkodóbən, * -bna, adj. ephemer, Cig. (T.).

   2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA