ko (2.501-2.600)

2501. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
2502. izkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razkomatati, ausschirren, Cig.
2503. izkòp, -kópa, m. die Ausgrabung: i. jame, Cig.
2504. izkopáč, m. zweizackiger Misthaken, Dol., jvzhŠt.
2505. izkopanína, f. etwas Ausgegrabenes, ausgegrabener Gegenstand, SlN., nk.; das Fossil, Vrtov.- Cig.
2506. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
2507. 2. izkǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. baden; dete i., ein Kind baden; — i. se, sich baden; dobro sem se izkopal.
2508. izkopávanje, n. das Ausgraben.
2509. izkopávati, -am, vb. impf. ad 1. izkopati; ausgraben.
2510. izkǫ̑pčati, -am, vb. pf. entschnallen, Z.
2511. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
2512. izkǫ́pən, -pna, adj. die Ausgrabung betreffend, Ausgrabungs-, Jan. (H.).
2513. izkopína, f. das Ausgegrabene, izkopine, die Ausgrabungen, Let.
2514. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
2515. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
2516. izkopkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkopkati; aufgrübeln, Cig.
2517. izkopljína, f., nk., pogl. izkopanina, izkopina.
2518. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
2519. izkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izkopavati.
2520. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
2521. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
2522. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
2523. izkorę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = izkoreniniti, Jan.
2524. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
2525. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
2526. izkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkoreniti, Jan.
2527. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
2528. izkostíti, -ím, vb. pf. ausgräten: i. ribo, V.-Cig.
2529. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
2530. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
2531. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
2532. izkotáti se, -ȃm se, vb. pf. ausgebrütet, geworfen werden, Mur.; tele se je izkotalo, vzhŠt.
2533. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
2534. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
2535. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
2536. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
2537. izkǫ́žati, -kǫ̑žam, vb. pf. = izkožiti, Jan.
2538. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
2539. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
2540. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
2541. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
2542. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
2543. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Erj. [Torb.]).
2544. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
2545. izmikováti, -ȗjem, vb. impf. = izmikati I.
2546. izpakóta, f. = spakota, die Missgeburt, Štrek.
2547. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
2548. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
2549. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
2550. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
2551. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
2552. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
2553. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
2554. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
2555. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
2556. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
2557. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
2558. izpokorję́nəc, -nca, m. der Bußfertige, der Büßer, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
2559. izpokorję́nka, f. die Bußfertige, die Büßerin, Mur., Cig.
2560. izpokorjénost, f. die Bußfertigkeit, Cig.
2561. izpokǫ́rnica, f. die Büßerin, Cig., Jan.
2562. izpokǫ́rnik, m. der Bußfertige, der Büßer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
2563. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
2564. izpraskováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpraskati, Cig.
2565. izpraškováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, Cig., C.
2566. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
2567. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
2568. izprorokováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Prophezeien zuende kommen, ausweissagen, Cig., Dalm.
2569. izrę̑koma, adv. ausdrücklich, Cig. (T.), C., nk.; tako pripoveduje stara legenda izrekoma, Navr. (Kop. sp.).
2570. izrekovȃnje, n. das Aussprechen; die Aussprache, Cig., Jan.
2571. izrekováti, -ȗjem, vb. impf. ad izreči; aussprechen; jasno i. besede; — Erklärungen abgeben, Jan.
2572. izrǫ̑koma, adv. edictaliter, Cig.
2573. izsẹkovȃnje, n. 1) das Aushauen; — 2) das Abstocken, i. gozdov, nk.
2574. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
2575. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
2576. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
2577. izskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen, Kargen erreichen, Z.
2578. izsrečkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsrečkati, nk.
2579. izsrečkovȃvəc, -vca, m. der Ausspieler, Cig.
2580. iztiskovȃnje, n. das Herausdrücken, M.
2581. iztiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztisniti.
2582. iztrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrkati, Cig.
2583. izvlẹ́kovati, -ujem, vb. impf. ad izvleči: i. koga izpod prahu, Ravn.
2584. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
2585. jȃbkọ, n. = jablan, jabolko, Z., Erj. (Torb.).
2586. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
2587. jábołkovəc, -vca, m. = jabolčnik, der Aepfelmost, Cig., Jan.
2588. jadikováti, -ȗjem, vb. impf. wehklagen, Jan., Zv., Zora, BlKr.; — hs.
2589. jájčkọ, n. nav. le pl. jajčka, dem. jajca.
2590. jȃkobka, f. die Jakobsbirne, Cig.
2591. jȃkobnik, m. der Monat Juli, C.
2592. jȃkobščak, m. 1) der Monat Juli, C., Svet. (Rok.); — 2) der Jakobsapfel, Cig.; — 3) neka vrsta krompirja, Lašče- Levst. (Rok.), LjZv.
2593. jȃkobščica, f. die Jakobstraube, Cig.
2594. jȃkopovščak, m. = jakobščak 1), kajk.- Valj. (Rad).
2595. jakopǫ̑vščica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad); — prim. jakobka.
2596. jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.- C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.- M.
2597. jákostən, -tna, adj. kräftig, stark, Z., Jan. (H.).
2598. jakovȃnje, n. der Ringkampf, Navr. (Let.).
2599. jakováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich in der Stärke messen, ringen, Jan., Navr. (Let.).
2600. jẹ́dkost, f. die Aetzkraft, die Beizkraft, Cig., C.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani