ko (2.468-2.567)

2468. hrúškovnica, f. = hruševec, Cig.
2469. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
2470. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
2471. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
2472. ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
2473. ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
2474. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
2475. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
2476. iskovína, f. der Anspruch, Cig. (T.), DZ.; civilnopravna i., civilrechtlicher Anspruch, odškodna i., Entschädigungsanspruch, DZ.
2477. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
2478. itako, adv. = i tako, ohnehin: itako dosti nesrečna raja, Navr. (Let.).
2479. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.
2480. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
2481. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
2482. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
2483. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
2484. izı̑mkoma, adv. ausnahmsweise, in Ausnahmsfällen, Cig. (T.), DZ., Levst. (Pril., Cest.).
2485. iziskovȃnje, n. die Untersuchung, die Forschung, Cig.
2486. iziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iziskati; untersuchen, forschen, Mur., Cig.
2487. iziskovȃvəc, -vca, m. der Inquirent, Cig.
2488. izkobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hervorkommen, Z., Št.; vsi izkobacajo iz vode, Pjk. (Črt.); — i. se, sich ungeschickt herausarbeiten, Jan., Cig.; izkobacala sta se iz snega, Erj. (Izb. sp.).
2489. izkobáliti se, -bȃlim se, vb. pf. = izkobacati se: i. se iz postelje, Dol.
2490. izkobetáti, -etȃm, vb. pf. herausflattern, Zora.
2491. izkobíliti se, -bı̑lim se, vb. pf. = izkobaliti se, Dol.
2492. izkobíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. verderben: sod starine se mi je izkobinil, LjZv.
2493. izkǫ̑ckati, -am, vb. pf. vermittelst der Würfel ausspielen, Cig.
2494. izkoditi, -im, vb. pf. erbetteln, Jan. (H.), Z., vzhŠt.; nam. izkolditi; — prim. kolditi.
2495. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
2496. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
2497. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
2498. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
2499. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
2500. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.
2501. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
2502. izkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razkomatati, ausschirren, Cig.
2503. izkòp, -kópa, m. die Ausgrabung: i. jame, Cig.
2504. izkopáč, m. zweizackiger Misthaken, Dol., jvzhŠt.
2505. izkopanína, f. etwas Ausgegrabenes, ausgegrabener Gegenstand, SlN., nk.; das Fossil, Vrtov.- Cig.
2506. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
2507. 2. izkǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. baden; dete i., ein Kind baden; — i. se, sich baden; dobro sem se izkopal.
2508. izkopávanje, n. das Ausgraben.
2509. izkopávati, -am, vb. impf. ad 1. izkopati; ausgraben.
2510. izkǫ̑pčati, -am, vb. pf. entschnallen, Z.
2511. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
2512. izkǫ́pən, -pna, adj. die Ausgrabung betreffend, Ausgrabungs-, Jan. (H.).
2513. izkopína, f. das Ausgegrabene, izkopine, die Ausgrabungen, Let.
2514. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
2515. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
2516. izkopkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkopkati; aufgrübeln, Cig.
2517. izkopljína, f., nk., pogl. izkopanina, izkopina.
2518. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
2519. izkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izkopavati.
2520. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
2521. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
2522. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
2523. izkorę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = izkoreniniti, Jan.
2524. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
2525. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
2526. izkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkoreniti, Jan.
2527. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
2528. izkostíti, -ím, vb. pf. ausgräten: i. ribo, V.-Cig.
2529. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
2530. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
2531. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
2532. izkotáti se, -ȃm se, vb. pf. ausgebrütet, geworfen werden, Mur.; tele se je izkotalo, vzhŠt.
2533. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
2534. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
2535. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
2536. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
2537. izkǫ́žati, -kǫ̑žam, vb. pf. = izkožiti, Jan.
2538. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
2539. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
2540. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
2541. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
2542. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
2543. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Erj. [Torb.]).
2544. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
2545. izmikováti, -ȗjem, vb. impf. = izmikati I.
2546. izpakóta, f. = spakota, die Missgeburt, Štrek.
2547. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
2548. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
2549. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
2550. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
2551. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
2552. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
2553. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
2554. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
2555. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
2556. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
2557. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
2558. izpokorję́nəc, -nca, m. der Bußfertige, der Büßer, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
2559. izpokorję́nka, f. die Bußfertige, die Büßerin, Mur., Cig.
2560. izpokorjénost, f. die Bußfertigkeit, Cig.
2561. izpokǫ́rnica, f. die Büßerin, Cig., Jan.
2562. izpokǫ́rnik, m. der Bußfertige, der Büßer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
2563. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
2564. izpraskováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpraskati, Cig.
2565. izpraškováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, Cig., C.
2566. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
2567. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.

   1.968 2.068 2.168 2.268 2.368 2.468 2.568 2.668 2.768 2.868  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani