Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.401-2.500)

  1. gladkolíčən, ** -čna, adj. glattwangig, nk.
  2. gladkọ̑st, f. die Glattheit, die Glätte; (o besedi) die Glattheit des Stiles, Cig. (T.).
  3. gladkosvẹ́təł, -tla, adj. glattblank, Cig.
  4. gladkóta, f. = gladkost, Mur., Jan.
  5. glaskovȃłnica, f. die Lautiertafel, SlGosp.- C.
  6. glaskovȃnje, n. das Lautieren, die Lautiermethode, Jan.
  7. glaskováti, -ȗjem, vb. impf. lautieren, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  8. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  9. globokočȗtje, n. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  10. globokočútnost, f. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  11. globokogázən, -zna, adj. tiefgehend (o ladji), Cig., Jan.
  12. globokohǫ́dən, -dna, adj. = globokogazen, Cig.
  13. globokomı̑səlje, n. der Tiefsinn, (-slije), Cig. (T.).
  14. globokomísəłn, * -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
  15. globokomı̑səłnik, m. der Tiefdenker, Cig.
  16. globokomísəłnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig., Jan.
  17. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  18. globokọ̑st, f. die Tiefe; podvešna g. (soda), die Spundtiefe, Cig. (T.), DZ.; — pren. g. čutja, die Innigkeit des Gefühls, Cig.
  19. globokóta, f. = globokost, Trub.
  20. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
  21. globokoȗmje, n. der Tiefsinn, Cig. (T.).
  22. globokoúmnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig.
  23. golokǫ́žən, -žna, adj. nackthäutig, Jan.
  24. golokǫ̑žnica, f. das nackthäutige Amphibium, der Lurch, Jan., C.
  25. gorkóba, f. = gorkota, M.
  26. gorkomèr, -mę́ra, m. = toplomer, das Thermometer, Cig., Jan.
  27. gorkọ̑st, f. = gorkota, C.
  28. gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
  29. gorkọ̑tən, -tna, adj. hitzig, Jan.; = gorek, Jan.
  30. grenkóba, f. die Bitterkeit, das Bittere.
  31. grenkóbən, -bna, adj. mit Bitterkeit versetzt, herb, bitter, Jan.
  32. grenkokǫ́žən, -žna, adj. mit bitterer Schale, Levst. (Zb. sp.).
  33. grenkoslàd, -sláda, m. der bittersüße Nachtschatten (solanum dulcamara), Tuš. (R.).
  34. grenkosládən, -dna, adj. bittersüß: grenkosladni razhodnik = grenkoslad, Vrt.
  35. grenkosółzən, -zna, adj. bittere Thränen vergießend: grenkosolzne oči, Levst. (Zb. sp.).
  36. grenkọ̑st, f. die Bitterkeit; — pren. grenkosti življenja, die Bitterkeiten des Lebens.
  37. grenkóta, f. = grenkost, Cig., Jan.; — etwas Bitteres: Z grenkotami ne sili več bolnika, Preš.; grenkọ̑ta, Valj. (Rad).
  38. grenkótən, -tna, adj. = grenkoben, Jan.
  39. grenkoȗstnik, m. der Bitteres liebt, M.
  40. grenkováti, -ȗjem, vb. impf. etwas bitter sein, Mur.
  41. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
  42. grúškov, adj. = hruškov, Birn-, Mur., Cig.
  43. grúškovəc, -vca, m. = hruškovec: 1) der Birnbaumstamm, das Birnbaumholz, Mur., Mik.; — 2) der Birnmost, Mur.
  44. grúškovica, f. der Birnmost, Nov.- C.
  45. grúškovina, f. das Birnbaumholz, Mur., Cig., Jan.
  46. grúškovje, n. der Birnwald, Mur., Cig.
  47. grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
  48. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
  49. gvanāko, m. = divja lama (auchenia huanaco), Erj. (Ž.).
  50. hajdukovȃnje, n. das Heidukenleben, SlN.
  51. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  52. hlipkováti, -ȗjem, vb. impf. = hlipkati, C.
  53. hǫ́jkov, adj. Weißtannen-, Mur.
  54. hǫ́jkovica, f. neka goba, vzhŠt.- C.; — prim. hojkovka.
  55. hǫ́jkovina, f. das Weißtannenholz, Mur.
  56. hǫ́jkovje, n. der Weißtannenwald, Mur.
  57. hǫ́jkovka, f. neka goba, ki med hojevjem rada raste, Mur.; der Saupilzling, der Schmerling, C.
  58. hǫ́jkovščica, f. neka goba, vzhŠt.- C.
  59. hǫ́jkovščnica, f. = hojkovščica, vzhŠt.- C.
  60. hȓčkov, adj. Hamster-: hrčkova koža, Cig.
  61. hrčkovína, f. das Hamsterfell, Cig.
  62. hrúškov, adj. Birn-, vom Birnbaum; hruškovo deblo.
  63. hrúškovəc, -vca, m. der Birnmost.
  64. hrúškovica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig.
  65. hrúškovina, f. das Birnbaumholz, Cig.
  66. hrúškovje, n. = hruševje, Jan. (H.).
  67. hrúškovka, f. 1) = hruškovica, Z.; — 2) = hruškovec, Cig.
  68. hrúškovnica, f. = hruševec, Cig.
  69. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
  70. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  71. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
  72. ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
  73. ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
  74. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
  75. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  76. iskovína, f. der Anspruch, Cig. (T.), DZ.; civilnopravna i., civilrechtlicher Anspruch, odškodna i., Entschädigungsanspruch, DZ.
  77. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
  78. itako, adv. = i tako, ohnehin: itako dosti nesrečna raja, Navr. (Let.).
  79. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.
  80. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
  81. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
  82. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
  83. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
  84. izı̑mkoma, adv. ausnahmsweise, in Ausnahmsfällen, Cig. (T.), DZ., Levst. (Pril., Cest.).
  85. iziskovȃnje, n. die Untersuchung, die Forschung, Cig.
  86. iziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iziskati; untersuchen, forschen, Mur., Cig.
  87. iziskovȃvəc, -vca, m. der Inquirent, Cig.
  88. izkobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hervorkommen, Z., Št.; vsi izkobacajo iz vode, Pjk. (Črt.); — i. se, sich ungeschickt herausarbeiten, Jan., Cig.; izkobacala sta se iz snega, Erj. (Izb. sp.).
  89. izkobáliti se, -bȃlim se, vb. pf. = izkobacati se: i. se iz postelje, Dol.
  90. izkobetáti, -etȃm, vb. pf. herausflattern, Zora.
  91. izkobíliti se, -bı̑lim se, vb. pf. = izkobaliti se, Dol.
  92. izkobíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. verderben: sod starine se mi je izkobinil, LjZv.
  93. izkǫ̑ckati, -am, vb. pf. vermittelst der Würfel ausspielen, Cig.
  94. izkoditi, -im, vb. pf. erbetteln, Jan. (H.), Z., vzhŠt.; nam. izkolditi; — prim. kolditi.
  95. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
  96. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
  97. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
  98. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
  99. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
  100. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA