Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.368-2.467)

  1. enokolẹ́nčast, adj. einknötig, Cig., Jan.
  2. enokolę́sən, -sna, adj. einrädrig, Cig., Jan.
  3. enokopítən, -tna, adj. einhufig, Cig.
  4. enokǫ́sən, -sna, adj. = enosečen, Cig.
  5. enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
  6. enolikọ̑st, f. gleiche Größe, Cig.
  7. epīskop, m. = škof, Krelj.
  8. epīskoplji, adj. škofovski: episkoplja služba, Krelj.
  9. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  10. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
  11. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
  12. fı̑nkošti, f. pl. = binkošti, Št.
  13. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  14. flakotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = flakati, Fr.- C.
  15. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  16. flakǫ̑tkast, adj. fetzig, ogr.- C.
  17. frkocáti, -cȃm, vb. impf. kräuseln, Mik.
  18. frkǫ̑č, m. etwas Verdrehtes: der Butzen im Gespinnst, C.
  19. frkǫ̑čən, -čna, adj. verdreht (o preji), SlGor.- C.
  20. frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
  21. frkolàs, -lása, adj. krausköpfig, Blc.-C.
  22. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
  23. frkolı̑nčək, -čka, m. dem. frkolin, jvzhŠt.
  24. frkòt, -óta, m. die Kräuselung: v frkot iti, sich kräuseln, Hal.- C.; die Verdrehung: les se na frkot vleče, wirft sich, vzhŠt.
  25. frkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.
  26. frkotíti, -ím, vb. impf. kräuseln, C.; Zvesto se za nit skrbim, Naj je kde ne frkotim, Danj. (Posv. p.).
  27. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
  28. gekon, m. neka kuščarica, der Gecko, gekoni, die Geckonen, Erj. (Ž.).
  29. gíbkost, f. = gibčnost, Cig., Jan., Cig. (T.).
  30. gladkóba, f. die Glätte.
  31. gladkǫ̑ča, f. = gladkoba, C.
  32. gladkokǫ́žən, -žna, adj. gladke kože, nk.
  33. gladkolàs, -lása, adj. glatthaarig, Jan.
  34. gladkolíčən, ** -čna, adj. glattwangig, nk.
  35. gladkọ̑st, f. die Glattheit, die Glätte; (o besedi) die Glattheit des Stiles, Cig. (T.).
  36. gladkosvẹ́təł, -tla, adj. glattblank, Cig.
  37. gladkóta, f. = gladkost, Mur., Jan.
  38. glaskovȃłnica, f. die Lautiertafel, SlGosp.- C.
  39. glaskovȃnje, n. das Lautieren, die Lautiermethode, Jan.
  40. glaskováti, -ȗjem, vb. impf. lautieren, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  41. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  42. globokočȗtje, n. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  43. globokočútnost, f. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  44. globokogázən, -zna, adj. tiefgehend (o ladji), Cig., Jan.
  45. globokohǫ́dən, -dna, adj. = globokogazen, Cig.
  46. globokomı̑səlje, n. der Tiefsinn, (-slije), Cig. (T.).
  47. globokomísəłn, * -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
  48. globokomı̑səłnik, m. der Tiefdenker, Cig.
  49. globokomísəłnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig., Jan.
  50. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  51. globokọ̑st, f. die Tiefe; podvešna g. (soda), die Spundtiefe, Cig. (T.), DZ.; — pren. g. čutja, die Innigkeit des Gefühls, Cig.
  52. globokóta, f. = globokost, Trub.
  53. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
  54. globokoȗmje, n. der Tiefsinn, Cig. (T.).
  55. globokoúmnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig.
  56. golokǫ́žən, -žna, adj. nackthäutig, Jan.
  57. golokǫ̑žnica, f. das nackthäutige Amphibium, der Lurch, Jan., C.
  58. gorkóba, f. = gorkota, M.
  59. gorkomèr, -mę́ra, m. = toplomer, das Thermometer, Cig., Jan.
  60. gorkọ̑st, f. = gorkota, C.
  61. gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
  62. gorkọ̑tən, -tna, adj. hitzig, Jan.; = gorek, Jan.
  63. grenkóba, f. die Bitterkeit, das Bittere.
  64. grenkóbən, -bna, adj. mit Bitterkeit versetzt, herb, bitter, Jan.
  65. grenkokǫ́žən, -žna, adj. mit bitterer Schale, Levst. (Zb. sp.).
  66. grenkoslàd, -sláda, m. der bittersüße Nachtschatten (solanum dulcamara), Tuš. (R.).
  67. grenkosládən, -dna, adj. bittersüß: grenkosladni razhodnik = grenkoslad, Vrt.
  68. grenkosółzən, -zna, adj. bittere Thränen vergießend: grenkosolzne oči, Levst. (Zb. sp.).
  69. grenkọ̑st, f. die Bitterkeit; — pren. grenkosti življenja, die Bitterkeiten des Lebens.
  70. grenkóta, f. = grenkost, Cig., Jan.; — etwas Bitteres: Z grenkotami ne sili več bolnika, Preš.; grenkọ̑ta, Valj. (Rad).
  71. grenkótən, -tna, adj. = grenkoben, Jan.
  72. grenkoȗstnik, m. der Bitteres liebt, M.
  73. grenkováti, -ȗjem, vb. impf. etwas bitter sein, Mur.
  74. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
  75. grúškov, adj. = hruškov, Birn-, Mur., Cig.
  76. grúškovəc, -vca, m. = hruškovec: 1) der Birnbaumstamm, das Birnbaumholz, Mur., Mik.; — 2) der Birnmost, Mur.
  77. grúškovica, f. der Birnmost, Nov.- C.
  78. grúškovina, f. das Birnbaumholz, Mur., Cig., Jan.
  79. grúškovje, n. der Birnwald, Mur., Cig.
  80. grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
  81. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
  82. gvanāko, m. = divja lama (auchenia huanaco), Erj. (Ž.).
  83. hajdukovȃnje, n. das Heidukenleben, SlN.
  84. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  85. hlipkováti, -ȗjem, vb. impf. = hlipkati, C.
  86. hǫ́jkov, adj. Weißtannen-, Mur.
  87. hǫ́jkovica, f. neka goba, vzhŠt.- C.; — prim. hojkovka.
  88. hǫ́jkovina, f. das Weißtannenholz, Mur.
  89. hǫ́jkovje, n. der Weißtannenwald, Mur.
  90. hǫ́jkovka, f. neka goba, ki med hojevjem rada raste, Mur.; der Saupilzling, der Schmerling, C.
  91. hǫ́jkovščica, f. neka goba, vzhŠt.- C.
  92. hǫ́jkovščnica, f. = hojkovščica, vzhŠt.- C.
  93. hȓčkov, adj. Hamster-: hrčkova koža, Cig.
  94. hrčkovína, f. das Hamsterfell, Cig.
  95. hrúškov, adj. Birn-, vom Birnbaum; hruškovo deblo.
  96. hrúškovəc, -vca, m. der Birnmost.
  97. hrúškovica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig.
  98. hrúškovina, f. das Birnbaumholz, Cig.
  99. hrúškovje, n. = hruševje, Jan. (H.).
  100. hrúškovka, f. 1) = hruškovica, Z.; — 2) = hruškovec, Cig.

   1.868 1.968 2.068 2.168 2.268 2.368 2.468 2.568 2.668 2.768  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA