Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.201-2.300)

  1. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
  2. človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
  3. čokolȃda, f. die Chocolade.
  4. čokolȃdar, ** -rja, m. der Chocoladeverkäufer, Cig.
  5. črkolı̑łnica, f. die Schriftgießerei, Cig., Jan.
  6. črkolı̑vəc, -vca, m. der Schriftgießer, Cig., Jan., C., nk.
  7. črkopìs, -ísa, m. die Buchstabenschrift, Jan., Cig. (T.).
  8. črkopı̑sje, n. = črkopis, Jan.
  9. črkorẹ̑zəc, -zca, m. der Schriftschneider, Cig., Jan.
  10. črkoslǫ̑vje, n. die Buchstabenlehre, Cig., Jan.
  11. črkostȃvəc, -vca, m. der Schriftsetzer, Cig., Jan., nk.
  12. črkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
  13. čŕkovən, -vna, adj. Buchstaben-, nk.
  14. čȓnko, m. der Rappe, Mur.
  15. črnokǫ́drast, adj. schwarzgelockt, Zora.
  16. črnokǫ́še, -eta, n. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  17. črnokòž, -kǫ́ža, adj. schwarzhäutig: divji črnokoži razbojniki, Zv.
  18. črnokǫ́žən, -žna, adj. schwarzhäutig, Z.
  19. dalekǫ̑ča, f. = dalja, Habd.- Mik.
  20. dalekoglèd, -glę́da, m. = daljnogled, Jan., C.
  21. dalekopìs, -písa, m. = daljnopis, Cig., Jan., C.
  22. dalekovídən, -dna, adj. fernsichtig, Jan., Sen. (Fiz.).
  23. dalekovídnost, f. die Fernsichtigkeit, Erj. (Som.).
  24. dȃnjko, -ka, m. zehentfreier Grundhold, Mur., C.; — prim. danjščak.
  25. davkovȃnje, n. die Steuerleistung, Cig. (T.).
  26. davkováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z.
  27. dávkovəc, -vca, m. der Steuerträger, der Steuerpflichtige, Cig. (T.), DZ.
  28. dávkovən, -vna, adj. = davčen: davkovni uradi, DZ.
  29. dávkovski, adj. = davčen, DZ.
  30. dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
  31. davnovẹ́kost, f. = davnost, SlN., Zora.
  32. debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
  33. debelokǫ́stnost, f. die Dickbeinigkeit, Mur.
  34. debelokǫ̑žəc, -žca, m. der Dickhäuter ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  35. debelokǫ́žən, -žna, adj. dickhäutig, Cig., Jan.
  36. dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.
  37. dekorácija, f. okrasba, die Decoration.
  38. deseterokǫ̑tnik, m. das Dekagon, Cig. (T.).
  39. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  40. devetokǫ́tən, -tna, adj. neuneckig, Cig.
  41. dijákon, m. der Diakon.
  42. dijákonstvọ, n. das Diakonat, Cig., Jan.
  43. dijakováti, -ȗjem, vb. impf. Student sein, Bas.
  44. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
  45. diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
  46. divjákovəc, -vca, m. die gemeine Gemswurz (doronicum pardalianches), Medv. (Rok.).
  47. dlakocẹ́pən, -pna, adj. haarspalterisch, nk.
  48. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
  49. dlakovı̑t, adj. haarreich: d. rep, Let.; dlakovito mleko = polno dlak, Vrt.
  50. dobičkožéljən, -ljna, adj. = dobička željen, Cig., Jan.
  51. dobičkožéljnost, f. die Gewinnsucht, Jan.
  52. dobitkovína, f. die Erwerbsteuer, Levst. (Nauk).
  53. dobríkovina, f. = dobrika, Jan.
  54. dočakováti, -ȗjem, vb. impf. ad dočakati; d. koga, česa (kaj), erwarten, erharren, in der Erwartung sein, Cig., Jan.
  55. dohǫ̑dkovən, -vna, adj. das Einkommen betreffend: dohodkovni davek, = dohodkarina, DZ.; — dohodkovne pogodbe, Rentenverträge, DZ.
  56. dokǫ̑d, adv. = do kod? bis wohin? wieweit? dokod si ga peljal? ne vem, dokod smem pokositi.
  57. dokǫ̑dar, adv. ( rel.) = dokoder.
  58. dokǫ̑dẹr, * adv. ( rel.) = do koder, soweit, idi, dokoder hočeš.
  59. dokolẹ̑nčica, f. dem. dokolenka, Jan.
  60. dokolẹníca, f. = dokolenka, Cig.
  61. dokolẹ̑nka, f. die Gamasche, Cig., Jan., Navr. (Let.).
  62. dokomȏłčnica, f. der Armhandschuh, Cig.
  63. dokonáti, -ȃm, vb. pf. vollenden: d. vožnjo, besede, Trub.; Dokonal je! er hat das Werk vollendet! Levst. (Zb. sp.); d. se, in Erfüllung gehen, Trub.; — prim. dokonjati.
  64. dokončȃj, m. = sklep, der Beschluss, C.
  65. dokončáti, -ȃm, vb. pf. 1) beendigen, zum Abschluss bringen; delo d.; dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); — 2) einen Beschluss fassen, entscheiden, C., Svet. (Rok.), Navr. (Spom.), BlKr.
  66. dokončávanje, n. 1) das Beendigen; — 2) die Beschlussfassung, BlKr., M.
  67. dokončávati, -am, vb. impf. 1) in der Beendigung einer Arbeit begriffen sein; — 2) Beschlüsse fassen, berathen: kaj dokončavate? was verhandelt ihr? BlKr.
  68. dokončȃvəc, -vca, m., Jap. (Sv. p.), pogl. dokončevavec.
  69. dokȏnčba, f. die Beendigung, die Vollbringung, Cig.
  70. dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.- M.; — das Definitivum, Cig. (T.).
  71. dokónčən, -čna, adj. endgültig, definitiv, Jan., nk.; dokončno zavrniti obtožbo, die Anklage endgültig zurückweisen, DZ.; dokončno odsoditi, endgültig aberkennen, DZ.; dokončno reči, definitiv erklären, Levst. (Močv.).
  72. dokončevȃnje, n. 1) das Beendigen; — 2) die Beschlussfassung, BlKr.- M.
  73. dokončeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in der Beendigung begriffen sein; — 2) Beschlüsse fassen, berathen: kaj dokončujete? BlKr.- M.
  74. dokončevȃvəc, -vca, m. der Vollender, Cig.
  75. dokȏnčnik, m. der Vollender, Mur., C.
  76. dokoniti, -im, vb. pf. festsetzen, beschließen, ogr.- C.
  77. dokonjȃnje, n. die Vollendung, Jarn., Fr.- C.; d. vseh nadlog, Krelj.
  78. dokonjáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, vollenden, Meg., Jarn., V.-Cig., Jan., Fr.- C.; pridigo d., Krelj; d. trpljenje in smrt, Krelj; tako je bilo dokonjano vse delo, Dalm.; svoje delo dokonjavši, C. ( Vest.).
  79. dokonjȃvəc, -vca, m. der Vollender: začetnik in dokonjavec, Bas.
  80. dokonjénje, n. der Beschluss, ogr.- C.; — prim. dokoniti.
  81. dokonováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokonati; d. se, zuende gehen, in Erfüllung gehen, C.; kadar se le-to vse bode dokonovalo, Trub.
  82. dokópati, -kopȃm, -kǫ́pljem, vb. pf. 1) grabend gelangen, Mur.; zdaj dokoplje do neke kamenene žile, Erj. (Izb. sp.); mit dem Hauen (im Weingarten) gelangen: dokopali smo danes do srede vinograda; — 2) mit dem Graben, dem Hauen fertig werden: dokopali smo; — 3) dazugraben; — 4) d. se do česa, nk.; d. se česa, etwas erlangen, erzielen, Jan.; d. se visoke službe, Vrt.; d. se miru in pokoja, Let.
  83. dokopávati, -am, vb. impf. ad dokopati; 1) in der Beendigung des Grabens (des Hauens im Weingarten) begriffen sein; — 2) dazu graben.
  84. dokopováti, -ȗjem, vb. impf. = dokopavati.
  85. dokorẹ̑, adv. bis zu welcher Stunde? bis wann?
  86. dokorẹ̑j, adv. = dokore.
  87. dokosíti, -ím, vb. pf. das Mähen beenden; ne dokošen, unvollständig abgemäht, Cig.
  88. dokováti, -kújem, vb. pf. mit dem Schmieden fertig werden, fertig schmieden.
  89. doprorokováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu weissagen, Cig.
  90. doskočȃj, m. = doskok 1), Cig. (T.).
  91. doskočíšče, n. die Niedersprungstelle, Telov.
  92. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
  93. doskòk, -skǫ́ka, m. 1) die Sprungweite, Cig. (T.); — 2) der Niedersprung, Telov.
  94. doskopáriti, -ȃrim, vb. pf. auskargen, Cig.
  95. dotikováti se, ** -ȗjem se, vb. impf. = dotikati se.
  96. dovojskováti, -ȗjem, vb. pf. d. vojsko, den Krieg beenden, C.; — d. se, auskämpfen, ausringen.
  97. drakǫ̑n, m. der Drache, Cig., Jan., C., Dalm., Ravn.; (als Sternbild) Cig. (T.).
  98. drakǫ̑nka, f. die Drachin, Cig.
  99. dŕkoł, m. der Knüttel, Jan.; (menda stsl.).
  100. drkòt, -óta, m. das Wagengerassel: čuli smo vaških voz drkot, Bes.

   1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA