Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.101-2.200)

  1. brenkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = brenketati, Bes.
  2. brę́nkovəc, -vca, m. 1) der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), Jan., C.; tudi: der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.; — 2) eine Art Rebe, C.; — prim. 2. brenk in 2. brek.
  3. brẹ́skov, adj. Pfirsich-; breskova koščica, der Pfirsichkern.
  4. brẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Pfirsichbrantwein, Cig.; — 2) der Pfirsichapfel, C.
  5. brẹ́skovnica, f. 1) der Pfirsichmost, Mur.; — der Pfirsichbrantwein, Mur.; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), Erj. (Rok.).
  6. brezkónčən, -čna, adj. endlos, unendlich.
  7. brezkónčnost, f. die Endlosigkeit, die Unendlichkeit.
  8. brezkorístən, -tna, adj. nutzlos, unersprießlich, Cig., Jan.
  9. brezkorístnost, f. die Nutzlosigkeit, Cig., Jan.
  10. brezkostẹ̑n, adj. knochenlos, Cig., Jan.
  11. brezkǫ́žən, -žna, adj. ohne Haut, M.
  12. brezpokǫ́jən, -jna, adj. ruhelos, nk.
  13. brezškǫ́dən, -dna, adj. schadlos, Jan.
  14. brezškǫ́dnost, f. die Schadlosigkeit, Cig.
  15. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
  16. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  17. brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
  18. brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
  19. brhkóba, f., C., Cig.; pogl. brdkoba.
  20. brhkọ̑st, f., Cig.; pogl. brdkost.
  21. brhkóta, f., Cig., Jan.; pogl. brdkota.
  22. bridkóba, f. = bridkost, Jan.
  23. bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.- Valj. (Rad).
  24. bridkomísəłnost, f. die Schwermuth, Guts.
  25. bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
  26. bridkọ̑stən, -tna, adj. voll Bitterkeit, trübselig: bridkostna starost, Vrt.
  27. bridkóta, f. = bridkoba, Jan.
  28. brkolı̑n, m. der Zwerg, C.; — prim. frkolin, mrgolin.
  29. brkolı̑nəc, -nca, m. dem. brkolin, 1) der Zwerg, C.; — 2) ein kleines Thier, C.
  30. brkǫ̑nčica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Z., C.; — (primula carniolica), Robič ( Nkol.).
  31. bržnjákovka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  32. búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.
  33. bukováča, f. = bukova palica, der Buchenstock, Cig.
  34. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
  35. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  36. búkovica, f. 1) die Buchengegend, Gor.; — 2) das Lodentuch, Cig., C., DZ.
  37. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  38. búkovje, n. der Buchenwald.
  39. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  40. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  41. bȗlko, m. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  42. cẹlokopítən, -tna, adj. vollhufig, Cig.
  43. celokopítnost, f. die Vollhufigkeit, Cig.
  44. cẹ́pkost, f. die Spaltbarkeit, Cig. (T.).
  45. cerkǫ́vən, -vna, adj. = cerkven, Cig., Jan.; cerkovno blago, Dalm.
  46. cerkǫ̑vnica, f. ein zur Kirche gehöriger Acker, Cig.
  47. cerkǫ̑vnik, m. der Kirchendiener, der Messner, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  48. cerkǫ̑vščina, f. das einer Kirche gewidmete Grundstück, Cig.
  49. cerkǫ̑vščnica, f. = cerkovnica, C.
  50. cikórija, * f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.).
  51. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
  52. cı̑nkov, adj. aus Zink, Zink-; c. okis, das Zinkoxyd; cinkova bel, cinkovo belilo, das Zinkweiß, Cig. (T.).
  53. cı̑nkovica, f. das Zinkerz, Cig. (T.).
  54. cı̑nkovnat, adj. zinkhältig: cinkovnata svetlica, die Zinkblende, Cig. (T.).
  55. cmokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schmatzen, C.
  56. cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.
  57. cokolár, -rja, m. der Barfüßermönch, Krelj.
  58. cokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) im Koth patschen, strampfen, C., Z.; — 2) schmatzend und sudelnd essen, C.
  59. crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.
  60. crkovína, f. das Aas, Cig., SlN.- C.
  61. cúckovəc, -vca, m. saurer Wein, Dol.- LjZv.
  62. cuckovína, f. = cuckovec, LjZv.
  63. cȗrkoma, adv. im Strahl, stromweise; kri c. teče; solze curkoma teko.
  64. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
  65. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
  66. čakovína, f. = čakarina, Cig.
  67. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
  68. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
  69. častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
  70. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
  71. častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
  72. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
  73. česlíkovina, f. = česlika, Cig.
  74. česníkovica, f. die Narcisse, C.
  75. čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.- Z.; — prim. čeh.
  76. češljíkovina, f. das Nadelkraut, M.
  77. četirikolę́sən, -sna, adj. vierrädrig, nk.
  78. četverokolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Cig.
  79. četverokòt, -kǫ́ta, m. das Viereck, nk.
  80. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
  81. četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.
  82. četverokǫ̑tje, n. = četverokotnik, Cig., Jan.
  83. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  84. čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
  85. člẹnkovı̑t, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. ( LjZv.).
  86. člẹnkovı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
  87. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
  88. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
  89. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
  90. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  91. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  92. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
  93. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  94. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
  95. človẹkomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Slom.- C.
  96. človẹkomǫ̑rstvọ, n. der Menschenmord, M.
  97. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
  98. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
  99. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
  100. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.

   1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA