Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (2.068-2.167)

  1. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  2. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
  3. bíkovnik, m. = bikovina 3), Z.
  4. bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
  5. bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
  6. bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
  7. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
  8. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
  9. blẹskòt, -óta, m. der Schimmer, der Flimmer, der Glanz, Cig., Jan., C.
  10. blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
  11. blẹskovı̑t, adj. schimmernd, strahlend, C.
  12. blẹskožéljnost, f. die Prachtliebe: rimska b., Zv.
  13. blı̑skoma, adv. blitzschnell, M., nk.
  14. bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).
  15. bliskotȃnje, n. das Wetterleuchten, Jes.
  16. bliskotáti, -otȃ, -ǫ́če, vb. impf. wetterleuchten, C.
  17. bliskótən, -tna, adj. = bleskoten, Jan., Bes.
  18. blı̑skov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
  19. bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.
  20. bliskovı̑t, adj. blitzschnell, Cig.
  21. blizkọ̑st, f. = bližava, Jan.
  22. blunkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. platschen: voda blunkoče, C.
  23. bọ̑dckovəc, -vca, m. der Nadelbaum, Cig., C.
  24. bọ̑dckovje, n. die Waldstreu vom Nadelholz, Cig.
  25. bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.
  26. bókoma, adv. Bord an Bord (o ladijah), DZ.
  27. bokovı̑t, adj. bauchig, bauschig, C.
  28. brákovica, f. eine Art Kuchen, Nov.- C.; pl. brakovice, prim. pirovica.
  29. brdkóba, f. = brdkost, Cig., C.
  30. brdkọ̑st, f. die Stattlichkeit, die Sauberkeit; — die Hurtigkeit, C.
  31. brdkóta, f. = brdkost.
  32. brę́kovəc, -vca, m. = breka, C., Z.
  33. brenkòt, -óta, m. = brenket, Jan.
  34. brenkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = brenketati, Bes.
  35. brę́nkovəc, -vca, m. 1) der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), Jan., C.; tudi: der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.; — 2) eine Art Rebe, C.; — prim. 2. brenk in 2. brek.
  36. brẹ́skov, adj. Pfirsich-; breskova koščica, der Pfirsichkern.
  37. brẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Pfirsichbrantwein, Cig.; — 2) der Pfirsichapfel, C.
  38. brẹ́skovnica, f. 1) der Pfirsichmost, Mur.; — der Pfirsichbrantwein, Mur.; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), Erj. (Rok.).
  39. brezkónčən, -čna, adj. endlos, unendlich.
  40. brezkónčnost, f. die Endlosigkeit, die Unendlichkeit.
  41. brezkorístən, -tna, adj. nutzlos, unersprießlich, Cig., Jan.
  42. brezkorístnost, f. die Nutzlosigkeit, Cig., Jan.
  43. brezkostẹ̑n, adj. knochenlos, Cig., Jan.
  44. brezkǫ́žən, -žna, adj. ohne Haut, M.
  45. brezpokǫ́jən, -jna, adj. ruhelos, nk.
  46. brezškǫ́dən, -dna, adj. schadlos, Jan.
  47. brezškǫ́dnost, f. die Schadlosigkeit, Cig.
  48. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
  49. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  50. brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
  51. brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
  52. brhkóba, f., C., Cig.; pogl. brdkoba.
  53. brhkọ̑st, f., Cig.; pogl. brdkost.
  54. brhkóta, f., Cig., Jan.; pogl. brdkota.
  55. bridkóba, f. = bridkost, Jan.
  56. bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.- Valj. (Rad).
  57. bridkomísəłnost, f. die Schwermuth, Guts.
  58. bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
  59. bridkọ̑stən, -tna, adj. voll Bitterkeit, trübselig: bridkostna starost, Vrt.
  60. bridkóta, f. = bridkoba, Jan.
  61. brkolı̑n, m. der Zwerg, C.; — prim. frkolin, mrgolin.
  62. brkolı̑nəc, -nca, m. dem. brkolin, 1) der Zwerg, C.; — 2) ein kleines Thier, C.
  63. brkǫ̑nčica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Z., C.; — (primula carniolica), Robič ( Nkol.).
  64. bržnjákovka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  65. búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.
  66. bukováča, f. = bukova palica, der Buchenstock, Cig.
  67. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
  68. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  69. búkovica, f. 1) die Buchengegend, Gor.; — 2) das Lodentuch, Cig., C., DZ.
  70. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  71. búkovje, n. der Buchenwald.
  72. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  73. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  74. bȗlko, m. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  75. cẹlokopítən, -tna, adj. vollhufig, Cig.
  76. celokopítnost, f. die Vollhufigkeit, Cig.
  77. cẹ́pkost, f. die Spaltbarkeit, Cig. (T.).
  78. cerkǫ́vən, -vna, adj. = cerkven, Cig., Jan.; cerkovno blago, Dalm.
  79. cerkǫ̑vnica, f. ein zur Kirche gehöriger Acker, Cig.
  80. cerkǫ̑vnik, m. der Kirchendiener, der Messner, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  81. cerkǫ̑vščina, f. das einer Kirche gewidmete Grundstück, Cig.
  82. cerkǫ̑vščnica, f. = cerkovnica, C.
  83. cikórija, * f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.).
  84. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
  85. cı̑nkov, adj. aus Zink, Zink-; c. okis, das Zinkoxyd; cinkova bel, cinkovo belilo, das Zinkweiß, Cig. (T.).
  86. cı̑nkovica, f. das Zinkerz, Cig. (T.).
  87. cı̑nkovnat, adj. zinkhältig: cinkovnata svetlica, die Zinkblende, Cig. (T.).
  88. cmokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schmatzen, C.
  89. cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.
  90. cokolár, -rja, m. der Barfüßermönch, Krelj.
  91. cokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) im Koth patschen, strampfen, C., Z.; — 2) schmatzend und sudelnd essen, C.
  92. crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.
  93. crkovína, f. das Aas, Cig., SlN.- C.
  94. cúckovəc, -vca, m. saurer Wein, Dol.- LjZv.
  95. cuckovína, f. = cuckovec, LjZv.
  96. cȗrkoma, adv. im Strahl, stromweise; kri c. teče; solze curkoma teko.
  97. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
  98. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
  99. čakovína, f. = čakarina, Cig.
  100. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.

   1.568 1.668 1.768 1.868 1.968 2.068 2.168 2.268 2.368 2.468  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA