ko (19.268-19.367)

19268. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
19269. žížulək, -lka, m. der Judendorn (zizyphus vulgaris), ( it. giuggiola, die Brustbeere), Erj. (Torb.); — hs.
19270. žlábor, m. = žlambor, Cig., Jan., M., Drobt.- C., Št.).
19271. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
19272. žlahtȃnje, n. kemijsko ž., die Wahlverwandtschaft, Cig., Jan.; = izvoljeno ž., Vrtov. (Km. k.).
19273. žlȃhtnica, f. 1) die Anverwandte; — 2) die Adelige, Mur., Cig., Jan.; veliko žlahtnikov in žlahtnic, Jsvkr.; — 3) der Pfundapfel, C.
19274. žlȃhtništvọ, n. der Adelstand, Jan.; ž. vzeti komu, jemanden entadeln, Jan.
19275. žlȃvsa, f. die Kothsuppe, besonders mit Schnee vermischt, jvzhŠt.
19276. žlẹbàt, -áta, adj. mit einer Rinne oder rinnenartigen Vertiefung versehen, Hip.- C.; žlebata opeka, Mik.; ausgekehlt, Cig.; žlebato kladivo, der Kehlhammer, Cig.; žlebato kolce, die Rolle ( mech.), Cig. (T.).
19277. žlẹ̑bək, -bka, m. dem. žleb; das Rinnchen; — v ž. cepiti, t. j. tako cepiti, da se v žlebek, na divjaku izrezan, pritakne cepič, M.; — die Rinne am Knochen ( zool.), Cig. (T.); — der Gang: scalni ž., der Harngang, Cig.; — die Mauernuth, DZ.
19278. žlẹ̑bičək, -čka, m. dem. žlebič; das Rinnchen; z žlebičkom cepiti = v žlebek c., M.; — die Rumpfmulde (in den Mühlen), Cig.; — tudi: žlẹbı̑čək.
19279. žlẹbína, f. die rinnenartige Vertiefung, Z.; — der Graben, Bes.- C.; po žlebinah kositi, Z.; — die Bergschlucht, C.
19280. žlẹ̑bnik, m. 1) der Falzhobel, V.-Cig.; — 2) der Schneckenbohrer, dessen Bohrspitze wie eine Schnecke gebogen ist, V.-Cig.; — 3) = žlebnjak 1), der Hohlziegel, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — der Einkehlstein, Cig.
19281. žlẹbogrı̑zəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.
19282. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
19283. žlepáti, -ȃm, vb. impf. 1) = žlampati, žlempati: kri ž., Dalm.; — 2) žlę́pati, -am, ausschlagen: krava žlepa, ko>Savinska dol.ko>
19284. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), Erj. (Torb.).
19285. žlı̑čar, -rja, m. 1) der Löffelmacher; — 2) = cmok, der Knödel, (na vsacega se vzame toliko testa, kolikor ga gre v žlico), Tolm.- Erj. (Torb.).
19286. žlı̑čka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
19287. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Erj. (Torb.).
19288. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
19289. žlǫ̑dra, f. die Kothsuppe, C., Trst. (Let.); — prim. nem. Schlotter, Geschlotter, eine Art Schlamm.
19290. žlǫ̑drast, adj. kothig (mit Wasser u. Schnee), C.
19291. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
19292. 1. žlǫ́ta, f. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, V.-Cig., BlKr.; — 2) die Lotte (Lutte), eine viereckige Röhre aus Brettern in den Bergwerken, Cig.; — 3) der Einbug am Dache, Notr.; — 4) die Schlucht, Nov.- C.; — prim. kor.-nem. schluote, Rinne, Schlucht.
19293. žlǫ́tər, -tra, m. 1) dünner Koth, der Schlamm, C.; — 2) dünnes Viehfutter, Fr.- C.; — prim. žlodra.
19294. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).
19295. žmı̑tək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Tolm.- Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče- Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
19296. žmúla, f. der Baumknorren, C.; ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, Lašče- Erj. (Torb.); — der Wulst, Erj. (Som.); konji dobodo žmule, ki iz kopit rasto, Levst. (Podk.).
19297. žmȗlj, m. der Becher, das Trinkglas, Habd.- Mik., Ist.- Cig., Jan., C., Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. mužolj.
19298. žmúlja, f. das Waschbrett, Erj. (Torb.).
19299. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
19300. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
19301. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
19302. žǫ́čiti, žǫ̑čim, vb. pf. = žokniti: ž. koga v oko, BlKr.
19303. žǫ̑j, m., ogr.- C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).
19304. žója, f. = gnojni koš, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. furl. zàje, zàe (= it. benna), Štrek. (Arch.).
19305. 1. žòk, žǫ́ka, m. 1) der Stoß, der Puff, Mur.; — 2) = železo na koncu pahu, Notr.
19306. 2. žǫ́ka, f. = 2) žok 1), die Socke, ko>Savinska dol.ko>
19307. žǫ́kalica, f. die Kothsuppe, C.
19308. žǫ́kałnik, m. der Schürstock, das Rührscheit, Cig.; = kol, s katerim mlinar moko v meh žoka, Polj.
19309. žǫ́la, f. der Fußfetzen, C.; der Fetzen, ein altes Kleidungsstück, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Sohle (?).
19310. žǫ́ljati, -am, vb. impf. = žiljati, žmikati, mencati, prati, Erj. (Torb.).
19311. žołtẹ̑łnica, f. = zlatenica, die Gelbsucht, Erj. (Torb.).
19312. žołtę̑nica, f. 1) die Gelbsucht, Cig., Jan., C.; — 2) der Löwenzahn (leontodon taraxacum), Ist.)- Erj. (Torb.).
19313. žołtíca, f. 1) die Gelbsucht, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — das Gallfieber, C.; — 2) der Ducaten, Mur.; — 3) = strnad, der Goldammer, BlKr.; — 4) die Schlüsselblume (primula acaulis), C.; — neko jabolko, C.; — 5) die Gelberde, Jan.
19314. žołtílọ, n. gelber Färbestoff, das Gelb, Cig., Jan.; brezovo ž., das Schüttgelb, Cig. (T.); cinkovo ž., das Chromroth, DZ.
19315. žołtoglȃvəc, -vca, m. der Gelbkopf, Cig.
19316. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).
19317. žǫ̑rje, n. coll. das Ackerunkraut, C.; — prim. žorga.
19318. žȓd, -ı̑, f. 1) der Wiesbaum; dolg kakor ž.; — 2) der Seitentram, der äußerste Tram am Zugwagen der Sägemühle, welcher den Sägestock an den Wagen festhält, V.-Cig., Notr.
19319. žrẹ́bəljski, adj. Nagel-, Jan.; žrebeljske konice, die Nagelspitzen, Levst. (Podk.).
19320. (žrẹ́bən), žrẹ́bna, adj. trächtig (o kobili), Cig., Jan.; — nam. stsl. sъžrêbna, Mik.
19321. žrẹbę́tən, -tna, adj. 1) zum Füllen gehörig, M.; — 2) žrebetna kobila, die Füllenstute, Cig.; ( nam. stsl. sъžrêbętьnъ, Mik.).
19322. žrẹ́lọ, n. 1) der Rachen, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Som.), nk.; — 2) der Kanonenmund, Cig.; — (pečno) ž., das Ofenloch, das Feuerloch, Habd.- Mik., Cig., C., Rib.- M.; — das Flugloch am Bienenstock, Jarn., Cig., Jan., M., C., Gol.; — das Loch im Mühlsteine, in welches das Getreide geschüttet wird, Rib.- Mik., jvzhŠt.; — der Schlund, der Abgrund, Cig. (T.); skalno ž., der Felsenschlund, Cig.; — der Krater, Cig., Jan., Jes., nk.; — der Wasserstrudel, Rib.- Mik.; — ( fig.) peklensko ž., der Höllenrachen, Cig.
19323. žr̀h, žŕha, m. der Sarkophag, die Grust, Ip.- Erj. (Torb.), pogl. žerh.
19324. žrlı̑n, m. = koš, der Rückenkorb, Bes.
19325. žŕlọ, n. 1) = žrelo, der Schlund, C.; — 2) das Flugloch des Bienenstockes, Erj. (Torb.).
19326. žrnǫ́vəc, -vca, m. das Heidekraut (calluna vulgaris), Erj. (Torb.).
19327. 2. žȗga, f. tako zovejo gosi, C., Št.- Valj. (Rad).
19328. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
19329. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
19330. žȗkva, f. spanischer Ginster (spartium junceum), Mik., Medv. (Rok.); die Bandweide (salix vitellina), Z., Erj. (Torb.); — prim. it. giunco (Binse), Mik. (Et.).
19331. žúla, f. die Kinderdutte, Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
19332. žúlica, f. = postružnica, postružnik 1), C.
19333. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
19334. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
19335. žúljati, -am, vb. impf. 1) = žuliti 1): žuljati in treti kožo s kredo, Vrt.; — 2) langsam etwas thun, C.
19336. žȗlka, f. = žulica, C.; = ein Batzen (Laibchen) Brot, (žuljka) Jan., Z.; — die Semmel, Št.- Cig.
19337. 1. žúpa, f. 1) der Gemeindecongress, Gor.)- Mik.; v župo iti, Svet. (Rok.); — 2) der Gau, Jan., Cig. (T.); der Bezirk, C.; — die Pfarre, Jan., nk.; ( hs.).
19338. 2. žȗpnica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
19339. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).
19340. žȗpski, adj. = župen, Pfarr-: župska šola, Navr. (Kop. sp.).
19341. žȗr, m. die Molke, Erj. (Torb.); — prim. stvn. sur, sauer, Mik.; švic. sauer (suur) = säuerliche Nachmolke, Levst. (Rok.).
19342. žúra, f. = žur, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
19343. 1. žúriti, -im, vb. impf. nöthigen, antreiben: ž. koga, C.; ž. se, sich befleißigen, sich beeilen, Cig., Jan., C., ogr.- C.
19344. 2. žúriti, žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Erj. (Torb.), prim. ružiti.
19345. žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.
19346. žuváje, f. pl. ( nam. žvaje, žvage), die Lade am Webstuhl, Erj. (Torb.).
19347. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
19348. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
19349. žúžeł, -ę̑li, f. 1) = žužek, das Insect, Bes.; — 2) der Kienruß, Guts., Jan., Cig. (T.), DZ.; črn kakor ž., Guts., Jan.
19350. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
19351. žȗžka, f. ime črni ovci, Erj. (Torb.).
19352. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
19353. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
19354. 2. žȗžlja, f. = mala lopatica za žerjavico, Erj. (Torb.); — prim. žežel.
19355. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
19356. žužúr, -rja, m. der Speckkäfer (dermestes sp.), Erj. (Torb.).
19357. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.
19358. žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.
19359. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
19360. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
19361. žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
19362. žvı̑glja, f. die Kothsuppe, Cig., Jan., Ravn.- M., BlKr.
19363. žvı̑plja, f. die Klinke, Jan., Št.)- Glas.
19364. žvı̑rkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.
19365. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
19366. žvížgniti, žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Cig.; žvižgnil je svojemu konju, Let.
19367. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).