ko (19.168-19.267)

19168. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), Glas.).
19169. želẹ̑zarica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
19170. želẹ̑zje, n. coll. eiserne Gegenstände; Eisenstücke; die eisernen Bestandtheile ( z. B. beim Wagen); — eiserne Fesseln; v železje koga dejati; v železju mora delati, Mur.
19171. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
19172. želẹ̑znikar, -rja, m. neko jabolko, Gor.
19173. želẹznína, f. etwas aus Eisen Gemachtes, ein eisernes Geräth: prinesi mi kako železnino! jvzhŠt.; — coll. Eisenwaren, Eisenzeug; železnino prodajati.
19174. želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.- C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.- C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
19175. žélič, m. mozol na obrazu, das Hitzbläschen, Erj. (Torb.).
19176. žę́lik, adj. indecl. = želčen 1), Jarn.; nisem ž. vina, Kor.- M.; ( nam. želək?).
19177. žèlj, žélja, m. = iz vej pletena košarica s povrazom, Erj. (Torb.); — iz furl., Štrek. (Arch.).
19178. žę́ljati, -am, vb. impf. = žoljati, Erj. (Torb.).
19179. žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
19180. žę̑łka, f. die Schnitterin, Erj. (Torb.), Mik.; (žę̑vka?).
19181. žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Erj. (Torb.).
19182. žę́mnahti, f. pl. = praznik oznanjenja M. D. (25. marcija), Št.)- Navr. (Let.).
19183. žę́mnahtnica, f. (tudi pl.) = žemnahti, Št.)- Navr. (Let.).
19184. žemolẹ̑znica, f. neko jabolko, Ščav.- C.
19185. žę̑nba, f. = ženitev: kaj te moja ž. skrbi? Erj. (Torb.).
19186. ženílọ, n. 1) das Heiraten: biti za ženilo, heiratsfähig sein, Cig.; — die Hochzeit, C.; — 2) die Heiratslust des Mannes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); ženilo se ga prijema, er bekommt Lust zu heiraten, Cig.
19187. žę́nim, m. = ženin, Guts., Kor.- Cig., Mik.
19188. ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
19189. ženitváriti, -ȃrim, vb. impf. Vorkehrungen zur Verehelichung treffen (vom Mann): kakor slišim, si uže začel ženitvariti, (-tovariti) Jurč.
19190. žənjáč, m. der Schnitter, Erj. (Torb.), BlKr.
19191. žę́nska, f. die Weibsperson, das Frauenzimmer; ženskam se prikupovati; (tudi se sklanja kot adj.: ženskih, ženskim, Cig.).
19192. žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
19193. žę́nšče, -eta, n. das Weiblein: kako ženšče je to! Zv.
19194. žentẹ̑nje, n. die Maiblume (taraxacum officinale), Erj. (Torb.); ( nam. žehtenje?); prim. žehtelnica.
19195. ženžáti, -ȃm, vb. impf. nicht weiter kommen bei einer Arbeit, vzhŠt.- C.; — prim. žužnjati.
19196. žèp, žépa, m. der Sack an einem Kleidungsstück, die Tasche; v ž. seči, in die Tasche greifen; žepe prazniti komu; — prim. tur. džéb, Mik. (Et.).
19197. 2. žȇpək, -pka, m. = ožepec, Cig., C., Erj. (Torb.), Medv. (Rok.).
19198. žérəc, -rca, m. der Fresser, Jan.; pastirji skačejo okolo ognja in kriče: Živi ogenj, jari žerec, kožoderec itd., Ščav.- Trst. ( Nov.); — prim. Pjk. (Črt. 132.).
19199. žérək, -rka, adj. von brennend herbem Geschmack, bitter, herbe, Cig., Jan.; ranzig: žerko maslo; žerko požirati, den Verdruss hinnehmen, Z.; — prim. žarek 2).
19200. žerjȃvica, f. glühende Kohlen, das Glühfeuer, die Glut; sedeti kakor na žerjavici, Cig.
19201. 1. žerjȃvnica, f. die Glutpfanne, die Kohlenpfanne, Cig., Jan.
19202. žérkast, adj. = nekoliko žerek, herblich, Cig.
19203. žestílj, m. französischer Ahorn (acer monspessulanum), Erj. (Torb.).
19204. žetveníca, f. neko jabolko, C.
19205. žetvę́nka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
19206. žę̑vka, f. = ženjica, die Schnitterin, Jan., Mik., Kres, ko>Krasko>.
19207. žézla, f. = žežel, Goriš.)- Štrek. (Let.).
19208. žéžəł, -žla, m. die Aschen- oder Feuerschaufel, Cig., C., Erj. (Torb.); (žèžəł, Štrek.); — iz bav. schüssel, Štrek. (Arch.), ali morda iz it. sessola, die Schöpfkelle.
19209. žgalína, f. eine brennende Hitze, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.
19210. žgalíšče, n. = mesto, kjer rudo žgejo in čistijo, der Platz, wo ein Haufe von Erz und Holz oder Kohlen errichtet wird, das Rostbett ( mont.), Cig.
19211. žgánəc, -nca, m. der Sterzbrocken; pl. žganci, (Mehl zu dickem Brei gekocht), der Sterz; ajdovi, koruzni žganci; suhi žganci; žganci z mlekom; momlja kakor da bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.
19212. žgȃnjar, -rja, m. 1) der Brantweinbrenner, der Brantweinhändler; — 2) = žganjepivec, Cig., Jan., nk.; — 3) neko jabolko, Erj. (Torb.).
19213. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
19214. žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.
19215. žíba, f. tako zovejo gosi in race, vzhŠt., ogr.- C.
19216. žibara, f. ? pijan je kot žibara, Kr.- Valj. (Rad).
19217. žı̑brje, n. das Weidenröslein (epilobium angustifolium), C., Nkol.
19218. žı̑brt, m. die Taubnessel (lamium), Medv. (Rok.), Burg. (Rok.); rdeči ž., rother Bienensaug (lamium purpureum), Nov.; (tudi: žibret, C.).
19219. žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
19220. žı̑fra, f. neka bolezen: die Gelbsucht, Z., Nov., SlN., Polj., ko>Idrijako>.
19221. žı̑gra, f. 1) der Holzzunder, Ip.- Mik.; — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
19222. žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
19223. žílavka, f. = bikovica, der Ochsenziemer, Let.- C.
19224. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
19225. žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.- Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
19226. žíljati, -am, vb. impf. = žmikati, mencati, reiben: perilo, roke ž., Erj. (Torb.).
19227. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Goriš.)- Štrek. (Let.).
19228. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
19229. žı̑nj, m. = misel, — iz nem. Sinn.
19230. žínjati, -am, vb. impf. = misliti, — prim. nem. sinnen.
19231. žı̑r, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.- C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.- C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
19232. žírgəlj, -glja, (-gəljna), m. ein Maß für Kohlen, ein Kohlensack, Z.
19233. žiríka, f. = bukevca, die Buchecker, Erj. (Torb.).
19234. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
19235. žítən, -tna, adj. 1) Getreide-: žı̑tnọ polje, žitna cena; — 2) getreidereich, Cig., Jan.; žitno leto, das Kornjahr, Cig.
19236. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
19237. žı̑tnat, adj. = žiten 2), getreidereich: žitnato leto, das Kornjahr, V.-Cig.
19238. žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
19239. žı̑tničar, -rja, m. der Getreidebodenaufseher, der Kornmeister, Cig.
19240. žitníka, f. neko jabolko, Mur., C.
19241. žitnína, f. der Getreidezins, die Korngülte, Cig., Jan.
19242. žı̑tnjak, m. 1) der Kornkasten, Cig., Jan.; — 2) das Kornbrot, Mur.
19243. žitokrȃdəc, -dca, m. der Korndieb, Jan.
19244. žitorǫ́dən, -dna, adj. Getreide hervorbringend, getreidereich, Jan., nk.; žitorodna dežela, žitorodno leto, das Kornland, das Kornjahr, Jan.
19245. žítovnat, adj. kornreich, Jan.
19246. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
19247. živȃdən, -dna, adj. voll Ungeziefer, Gor.).
19248. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).
19249. živȃra, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
19250. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
19251. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
19252. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
19253. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
19254. žı̑vežən, -žna, adj. die Lebensmittel o. den Unterhalt betreffend; Proviant-: živežna komisija, Cig.
19255. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
19256. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
19257. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
19258. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
19259. živı̑nski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.
19260. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
19261. žı̑vka, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Erj. (Torb.); — prim. seželka, žuželka.
19262. živopı̑səc, -sca, m. der Maler, Vod. (Izb. sp.), Levst. (Zb. sp.), Zora, Vrt., Navr. (Kop. sp.), DSv.; — stsl.
19263. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
19264. živótəc, -tca, m. dem. život; 1) ein kleiner Leib; — 2) das Leibchen, das Mieder, Erj. (Torb.); ž. na zadrg, Erj. (Som.).
19265. žížala, f. das Insect, Danj.- C.; — der Käfer, Mur.; — der schwarze Kornkäfer (curculio), Z.
19266. žı̑žək, -žka, m. der Kornwurm, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. žužek.
19267. žíženpanj, m. das Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Erj. (Torb.).