ko (1.901-2.000)

1901. 1. kozlə̀c, -zləcà, (-zəłcà), m. 1) = kozelc 1), Erj. (Torb.), Vrt.; — 2) das Reff, ein Gestell an der Schnittersense, woran sich das gemähte Getreide anlehnt, V.-Cig.
1902. 2. kozləc, -ləca, m. = 1. kozolec, Mik.
1903. kozlę́čji, adj. Kitz-: kozlečje (-eče) meso, Mik.
1904. kozlę̑tina, f. das Fleisch oder das Fell vom Kitzchen, Cig., M.
1905. kozlevnik, m., Cig., pogl. kaznenik, mernik.
1906. kozlíca, f. 1) junge Ziege, BlKr.- LjZv.; — 2) kózlica, velik kup sena ali slame ali drv, na štiri strani zložen, kajk.- Valj. (Rad).
1907. kozlìč, -íča, m. 1) das Ziegenböcklein; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren und am Pfluge, Cig.; — 3) der Baldrian (valeriana), Mur.
1908. kozličák, m. der Kitzenstall, C.
1909. kozlíčati, -am, vb. impf. Purzelbäume machen, Cig.
1910. kozlı̑čək, -čka, m. dem. kozlič; 1) das Ziegenböcklein; — 2) moškatni k., der Moschusbock oder Weidenbock (cerambyx moschatus), planinski k., der Alpenbock (cerambyx alpinus), topolov k., der Pappel-Bockkäfer (saperda carcharias), Erj. (Ž.).
1911. kozlíčevina, f. das Kitzfell, Cig., Jan.; ovije vrat s kozličevinama, Ravn.; — das Kitzfleisch, Z., Dict.
1912. kozlı̑čevje, n. gemeiner Spindelbaum (evonymus europaeus), C., Robič ( Nkol.).
1913. kozlíčina, f. = kozličevina, Mur., Cig., Jan.
1914. kozlı̑čji, adj. Kitz-, M.; kozličje (-zliče) meso, Jsvkr.
1915. kozlík, m. der Baldrian (valeriana), Cig., Jan.
1916. kozlíka, f. der gemeine Spindelbaum (evonymus europaeus), C.
1917. kozlíkov, adj. Baldrian-: kozlikovo olje, Cig.
1918. kozlína, f. das Bocksfleisch, Mur., Cig., Jan., C.; — das Bocksfell, Cig.
1919. kozlı̑nəc, -nca, m. ein Strauch: der Traganth (astragalus), Cig.
1920. kozlíti se, -ím se, vb. impf. = kozlati, C.
1921. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
1922. kózlji, adj. = kozlov, C.
1923. kozlobrȃdəc, -dca, m. ein Mann mit einem Bocksbart, C.
1924. kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.
1925. kozlǫ́vina, ** f. das Fleisch oder Fell vom Ziegenbock, Cig., Jan., jvzhŠt.
1926. kozlǫ́vski, adj. Bocks-, Mur., Cig., Jan.; hudič v kozlovski koži, LjZv.
1927. kozmáti, -ȃm, vb. impf. = kosmati, C.
1928. kozmogonı̑ja, f. nauk o nastanku sveta, die Kosmogonie, Cig. (T.).
1929. kozmografı̑ja, f. popis sveta, die Kosmographie.
1930. kozmologı̑ja, f. nauk o zakonih, ki vladajo vesvoljni svet, die Kosmologie, Cig. (T.).
1931. kozmopolīt, m. der Weltbürger, der Kosmopolit.
1932. kozmopolītičən, -čna, adj. = kozmopolitski, Cig., nk.
1933. kozmopolitīzəm, -zma, m. das Weltbürgerthum, der Kosmopolitismus.
1934. kozmopolītski, adj. kosmopolitisch, nk.
1935. kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.- Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
1936. kozodòj, -dója, m. kdor koze molze, der Ziegenmelker, Habd.- Mik., Jan.
1937. 1. kozòł, -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.), Dol., Št.- C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).
1938. 2. kozoł, m. = kozelc 1): k. za sušenje sena, C.; — zaničlj. o suhi kravi, C.; — menda nam. kozə̀ł.
1939. kozǫ̑łčək, -čka, m. dem. kozolec; das Rindenkörbchen, C.
1940. 1. kozǫ̑łəc, -łca, m. dem. kozol; 1) das Rindenkörbchen, C., Ip.- Erj. (Torb.); k. ali korec iz smrekove kože, Zv.; — 2) marogasti k. = marog. kozuljec, Medv. (Rok.).
1941. 2. kozołəc, -łca, m., pogl. kozelc.
1942. kozołnják, m. die Seescheide; kozolnjaki (ascidia), Erj. (Ž.).
1943. kozomòłz, -mółza, m. = kozomolza, C., Erj. (Z.).
1944. kozomółza, f. die europäische Nachtschwalbe oder der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.).
1945. kozomȏłzəc, -zca, m. = kozomolza, Cig., C.
1946. kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.- Štrek. (Let.).
1947. kozonòg, -nǫ́ga, adj. ziegenfüßig, Cig.
1948. kozonǫ̑žəc, -žca, m. der Ziegenfüßler, Cig., Jan.
1949. kozoòk, -ǫ́ka, adj. ziegenäugig, Cig.
1950. kozopȃša, -e, m. = kozar, V.-Cig.
1951. kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.- Mik. in dr.; ( September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
1952. kozor, -ra, m. das Rindenkörbchen, C.; — der Köcher, ogr.- Mik.
1953. 1. kozǫ̑ra, f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.- Valj. (Rad).
1954. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
1955. kozoròg, -rǫ́ga, m. der Alpen-Steinbock (capra ibex), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — das Sternbild des Steinbocks, Cig. (T.).
1956. kozorǫ̑žčev, adj. k. povratnik, der Wendekreis des Steinbockes, Jes.
1957. kozorǫ̑žəc, -žca, m. = kozorog, Jan.
1958. kózulj, -úlja, m. = kozol, das Rindenkörbchen, Mur., Cig., Jan., Mik., (kozul) Dict.; kozȗlj, M.
1959. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
1960. kozȗlje, n. coll. die Kleehülsen, Rib.
1961. kozȗljəc, -ljca, m. 1) = kozulj, Jan., M.; — 2) marogasti k. (arum maculatum), Z.
1962. kozȗljkast, adj. rindkörbelartig, Bes.
1963. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
1964. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
1965. kožák, m. die Weidtasche, C.
1966. kǫ̑žar, -rja, m. 1) der Häutehändler, der Fellhändler, Jarn., Cig., Jan.; (kožár, Mur.); — 2) der Gerber, Cig., Trub.; der Weißgerber, C., (kožár, ogr.- Valj. [Rad]).
1967. kǫ̑žarica, f. die Häutehändlerin, Mur.
1968. kožarı̑ja, f. 1) der Handel mit Häuten, Z.; — 2) die Gerberei, Z.
1969. kožáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Häuten handeln, Cig., Medv.- M.
1970. kǫ̑žarski, adj. die Häutehändler betreffend, Mur.
1971. kǫ̑žarstvọ, n. 1) der Handel mit Häuten, Jan. (H.); — 2) die Gerberei, Jan. (H.).
1972. kǫ́žast, adj. hautartig, häuticht, Cig.; häutig, Mur.
1973. kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.- Pjk. (Črt. 132.).
1974. kožedı̑rəc, -rca, m. der Wasenmeister, Levst. (Nauk).
1975. kožedı̑rski, adj. Wasenmeister-: k. ustav, die Wasenmeisterordnung, Levst. (Nauk).
1976. kožedı̑rstvọ, n. das Wasenmeisteramt, Levst. (Nauk).
1977. kožekrı̑łəc, -łca, m. kožekrilci, Haut- oder Aderflügler (hymenoptera), Cig., Erj. (Ž.).
1978. kožę̑lj, m. 1) derjenige Theil des Spinnrockens, an welchem das Spinnhaar befestigt wird, der Rockenstock; na preslici je koželj in na koželju je kodelja, C.; k., palica s tremi ali štirimi vejami, na katero se natakne kodelja, Dol.; — črez en koželj debeli divjaki, Pirc; — 2) die eiserne Achse, um welche sich der obere Mühlstein bewegt, das Mühleisen, V.-Cig., Dol.; — 3) der Kegel ( češ.), DZ.; — 4) die Blütenspindel, Tuš. (B.).
1979. kožę̑ljar, -rja, m. 1) der Spinnrockenmacher, Cig.; — 2) neko jabolko, Polj.
1980. kožę̑ljast, adj. konisch, DZ.
1981. kožę̑ljəc, -ljca, m. 1) dem. koželj; — 2) = koželj 2), das Mühleisen, jvzhŠt.
1982. koželjíca, f. der Stechapfel, C., Z.
1983. kožę̑ljnica, f. 1) das Spinnrockenband, Cig.; — 2) die Haarnadel, Cig., Jan.; — 3) das Speichenbein, die Speiche (der lange dünne Knochen des Vorderarms), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), C.
1984. kǫ́žən, -žna, adj. Haut-; kǫ̑žna bolezen; kožne žleze, Hautdrüsen, Cig. (T.).
1985. kožę̑n, adj. iz kože narejen, LjZv.
1986. koženíca, f. das Pergament, Zv., Navr. (Let.), Levst. ( LjZv.).
1987. kožepȃrnik, m. zaničlj. nam. usnjar, Gor.
1988. koževnik, m. der Koller (eine Pferdekrankheit), Cig., DZ.
1989. kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.
1990. kožír, -rja, m. les v spodnjem mlinskem kamenu z luknjo za železni drog, Poh.
1991. kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
1992. kǫ̑žnat, adj. häutig; — kožnate glive, Hautpilze, Cig. (T.).
1993. kožǫ̑la, f. 1) die unter dem Halse herabhängende Haut des Rindes, die Wamme, Cig., C., Dol.; — 2) der Hemdkragen, Rib.- Mik., Valj. (Rad).
1994. kožǫ̑lica, f. dem. kožola; — der Hemdkragen, Rib.- Cv.
1995. kóžuh, kožúha, m. der Pelz; komu po kožuhu dati, einem etwas auf die Jacke geben, Cig.; — k. na mleku, die Milchhaut, Cig.
1996. kožuháč, m. der Maisschäler, Mik., jvzhŠt.
1997. kožuhȃnje, n. das Maisschälen, M., Bes., jvzhŠt.
1998. kožȗhar, -rja, m. 1) der Pelzhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Pelzkäfer (attagenus pellio), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
1999. kožȗharica, f. 1) die Pelzhändlerin, Cig., Jan.; — 2) die Lederbirne, Cig.
2000. kožuháriti, -ȃrim, vb. impf. den Pelzhandel betreiben, Cig.

   1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani