Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (17.801-17.900)

  1. vihtíti, -ím, vb. impf. = vihteti, Dict.; Vihtil je bridki meč, Str.; — v. se nad kom, sich jemandem gegenüber wichtig machen, Levst. (Rok.).
  2. vijátina, f. = pletenina: košek, verbas ali druga v., Vod. (Izb. sp.).
  3. vilážati, -am, vb. impf. ad vilesti; herauskommen, Zilj., C.; solnce vilaža, die Sonne geht auf, C.; — prim. vilesti.
  4. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
  5. vı̑lež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Erj. (Torb.).
  6. vílice, f. pl. dem. vile; 1) die Gabel, die Essgabel; — glasbene v., die Stimmgabel, Cig. (T.); — 2) das Gabelbein ( zool.), Cig. (T.); — 3) die Rebenranke, Cig., C.; iti v vilice, Ranken treiben, ranken, Cig.; — šlo bode v vilice, es wird nichts daraus, C.; — 4) der Storchschnabel (geranium columbinum), Erj. (Torb.).
  7. vı̑lja, f. die Vigilie: velikonočna v., der Osterabend, Cig.; — das Todtenamt, Štrek.; nav. pl. vilje, die Vigilien, das Todtenamt, V.-Cig.; — prim. bilje.
  8. vı̑łnica, f. = enoletna ovca, Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  9. vilovı̑t, adj. vilenhaft: vilovit konj, Prip.- Mik.
  10. vı̑mčič, m. 1) = vimence, Jan., C.; — 2) der Ölpresssack, C.; — 3) der Günsel (ajuga reptans), Št.)- Erj. (Torb.).
  11. vimenjáti, -ȃm, vb. impf. volle Euter bekommen: krava vimenja (vimnja), Mur.
  12. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
  13. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  14. viníca, f. 1) der Weinkeller, C.; — 2) vínica, neko jabolko, C., Erj. (Torb.); — die Weinbirne, die Mostbirne, Jarn.- M., Jan., C., Burg. (Rok.), Gor.
  15. viníka, f. 1) die wilde Weinrebe (vitis labrusca); — 2) der Rebenschössling, die Rebe, Goriš., ogr.- C.; — 3) neko jabolko, C.
  16. vı̑njenəc, -nca, m. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Erj. (Torb.).
  17. vı̑nkla, f. = vintla, Tolm.- Štrek. (Let.); (binkla, ko>Idrijako>).
  18. vı̑nkušti, f. pl., Mur., pogl. binkošti.
  19. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
  20. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
  21. vínovlje, n. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Erj. (Torb.).
  22. vínščica, f. neko jabolko, C.
  23. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
  24. vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
  25. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  26. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  27. visọ̑st, f. = visokost, die Hoheit, Cig. (T.), DZ.
  28. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Erj. (Torb.); — okrogla repa, Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
  29. víšče, n. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
  31. víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.
  32. víšnjevəc, -vca, m. 1) der Weichselbrantwein, Cig., Dol.; — 2) die Kornblume, C.; — der Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), (-avec) Erj. (Torb.).
  33. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  34. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), prim. motovilo).
  35. vítovje, n. coll. die Zweige der Weinreben, die beim "Blößen" abgeschnitten werden, Kres.
  36. vı̑trnik, m. 1) = nož, s katerim vitre režejo, das Wiedenmesser, der Wiedenspleißer, Cig., Rib.- Z., Trst. (Let.); — 2) = koš ali jerbas iz viter spleten, C.
  37. vı̑tva, f. die Flechtruthe, Erj. (Torb.).
  38. vı̑tvarica, f. vrba vitvarica, od katere se režejo vitve, Erj. (Torb.).
  39. víva, f. = trta ali gož, ki veže gredelj in kolca, Tolm.- Erj. (Torb.).
  40. vívanica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  41. vı̑včək, -čka, m. dem. 1. vivek; das Garnwindhölzchen: z vivčkom se navija nit na klobček, Burg. (Rok.), Ig (Dol.).
  42. vı̑vnik, m. = zveženj, ki se nosi na cvetno nedeljo v cerkev, Erj. (Torb.).
  43. vivọ̑da, f. neko jabolko, C.
  44. vivodínja, f. neko rdeče jabolko, Št.)- Pjk. (Črt.).
  45. vívola, f. neko jabolko, C.
  46. vívolica, f. = vivola, Mur., Erj. (Torb.).
  47. vkléniti, vklę́nem, vb. pf. v. koga, jemandem Ketten, Fesseln anlegen, ihn einfesseln; vklenjenega so peljali, gnali v mesto; — v. vola v jarem, den Ochsen in das Joch spannen.
  48. vkljùb, adv. et praep. c. dat. zum Trotze, trotz; komu vkljub delati; vkljub vsem storjenim obljubam.
  49. vkúhati, -kȗham, vb. pf. kochend einmachen: sadje v., Obst einmachen, Cig.
  50. vkúsiti, -kȗsim, vb. pf. kosten, Mur.; ne ništer vkusil, Krelj; ne bo vekoma smrti vkusil, Dalm.; — prim. stsl. vъkusiti (in: ukusiti), kosten.
  51. vláčən, -čna, adj. 1) elastisch, Cig., Jan., C.; vlačen les, Vrtov. (Km. k.), Erj. (Torb.); zähe, Mur., C., Lašče, Erj. (Torb.), Rib.- Svet. (Rok.); vlačna zemlja, C.; — 2) dehnbar, Cig., Jan.; kotlovina je vlačna, še bolj pa kositer, Vrtov. (Km. k.).
  52. vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačı̑łni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačı̑łna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).
  53. vlačnják, m. konj vlačnjak, das Göpelpferd, Cig.
  54. vlačȗgar, -rja, m. 1) der Herumstreicher, der Vagabund; der Buhler; po dnevi si bil len, po noči vlačugar, Bas.; — 2) = kdor barko vlači z vrvjo, der Leinzieher, V.-Cig.
  55. vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič ( Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.- C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  56. vladı̑štvọ, n. der Episkopat, Jan., C.; — prim. vladika.
  57. vlagokàz, -káza, m. das Hygroskop, Cig. (T.).
  58. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
  59. vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — ( fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.- Kl.; = pl. vlake, C., Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.- M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
  60. vláknast, adj. faserförmig: vlaknasti premog, die Faserkohle, Cig. (T.).
  61. vlášina, f. neka vlaška trta, Erj. (Torb.).
  62. 2. vlážən, -žna, adj. langsam, gemächlich: vlažno govori = počasi in premišljeno govori, Tolm.- Erj. (Torb.); potok teče vlažno, C.; — sanft: vlažen dež = pohleven dež, V.-Cig., Erj. (Torb.); — zart: v. glas, C.; — prim. v lag (vlag).
  63. vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
  64. vlẹ̑k, m. 1) der Zug, Guts., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) eine Vorrichtung zum Ziehen: übhpt. die Maschine, ogr.- C.; potoci gonijo kola mlinov in vlekov, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Gereiß: reč ima vlek, vlek je za njo, die Sache findet reißende Abnahme, ist sehr gesucht, C.; vlek je za-me, man reißt sich um mich, C.; — der Zank, V.-Cig.; — 5) die Schleppe (am Kleide), Jan.
  65. vlı̑čka, f. der Frühling, C.; ( adv. = vzpomladi, Št.]- Erj. [Torb.]); — prim. velička.
  66. vlízati se, -žem se, vb. pf. sich einschmeicheln: v. se komu, Cig.
  67. vlǫ̑žən, -žna, adj. Einlage-, Cig., DZ.; vložne bukve, Cig.; — Einreichungs-, Exhibiten-: vložni zapisnik, das Einreichungsprotokoll, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.
  68. vmẹ̑s, adv. dazwischen, darunter; veliko ljuljke je vmes; vmes postaviti kaj, etwas dazwischen stellen; vmes govoriti, dareinreden.
  69. vmę́ti, vmánem, vb. pf. einreiben, Cig., Jan.; v. mazilo v kožo, Cig.; — kačji ugriz s salmijakom v., Levst. (Nauk).
  70. vnȃšati, -am, vb. impf. ad vnesti; hineintragen: v. duše v nebeško žitnico, Cv.; — eintragen, auftragen ( math.): črte, kote, stopinje v., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  71. vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; ( fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
  72. vníc, adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.- Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Erj. (Torb.); vnic udariti koga ( t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr.
  73. vnúčad, f. coll. die Enkel, die Nachkommen, Guts.- Cig.
  74. vnúk, m. 1) der Enkel; tudi: vnùk, vnúka, Valj. (Rad); — 2) der von einem Schwarme wieder ausziehende Schwarm: vnuk je roj, ki ga da prvec, redkokedaj drugec, Levst. (Beč.).
  75. 1. vóda, f. das Wasser; vode prinesti; vodo piti; napiti se vode; vodo jezditi ali teptati, Wasser treten, Hip. (Orb.); — z vodo, stromabwärts, thalwärts, Cig., DZ.; = po vodi, Cig.; tihe vode globoko dero, stille Wasser sind tief; — huda voda, das Scheidewasser, DZ.; ( die Salpetersäure, C.); — s svojo vodo, mit dem Urin; — smrdljiva v., das Petroleum, ko>Savinska dol.ko>
  76. vodeníca, f. 1) die Wassersucht; — 2) das Wasserreis, der Wasserast, V.-Cig., Jarn. (Sadj.); — 3) die Wasserbirne, Cig., Kr.- Erj. (Torb.); — die Wassermelone, C.; — vodę̑nica, neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) die Wasserschlange, die Würfelnatter (tropidonotus tessellatus), Erj. (Torb.).
  77. vodeníčav, adj. wässerig: v. krompir, Erj. (Torb.).
  78. vodeníka, f. 1) = vodenica, die Wassersucht, Mur., Št.- Cig., Slom.; — 2) die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), SlGor.- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, C., Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
  79. 1. vóditi, vǫ́dim, vb. impf. führen; otroka v., das Kind gängeln; Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se za bele roke vodita, Npes.-K.; v. komu gospoda, zu jemandem den Priester beim Versehgange führen, Polj.; za nos v., bei der Nase herumführen, narren, hinhalten; jelo ga je voditi, er wurde von einer Geistermacht herumgeführt, Gor., jvzhŠt.; — leiten, lenken; delo, društvo, zavod v., nk.; — kakor vodi ta grešni svet, wie es diese sündige Welt mit sich bringt, Jurč.
  80. 2. vodíti, -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.- Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).
  81. vododŕžən, -žna, adj. 1) wasserhaltend: vododržna kotlina, das Reservoir, Cig. (T.); — 2) wasserdicht, Cig.
  82. vodomę́rən, -rna, adj. Wassermesser-, Pegel-: vodomerni kol, = vodomernik, der Pegel, Levst. (Močv.).
  83. vodotǫ́čina, f. das Flussbett, Cig., Jan.; — das Gerinne, das Fluder ( mont.), C.; — der Canal: vodotočine kopati, Levst. (Zb. sp.).
  84. 2. vǫ̑gəł, -gla, m. = 2. ogel, die Kohle, Guts., Mik.; (vogol, Mur.).
  85. 2. vǫ̑gəłnica, f. 1) zum Kohlenbrennen zusammengelegtes Holz, der Kohlenbrand, der Kohlenmeiler, Mur., C., vzhŠt.; — vogelnico žgati, Kohlen brennen, Mur.; — 2) vogelníca, die Kohlenbirne, die Frauenbirne, Jarn., C.
  86. voglę̑n, m. = oglen, die Kohle, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  87. vǫ̑glje, n. coll. = oglje, die Kohlen, Guts., Mur. i. dr.
  88. vogljíšče, n. der Kohlenbrand, C.
  89. vọ̑hrn, adj. = skop; — prim. nem. Wucher.
  90. voják, m. der Soldat, der Krieger; v (med) vojake ali k vojakom iti, Soldat werden; v (med) vojake ali k vojakom vzeti, zum Militär abstellen.
  91. vojárin, m. der Führer, Dict.- Mik., Dalm., Schönl., Kast.; nam se je vojskovati zoper vojarine ("vojarne") tega sveta, Schönl.; — der Leitmann (einer Feuerwehrabtheilung), (vojarı̑n) Levst. (Nauk).
  92. vojarı̑nka, f. 1) die Brautführerin, BlKr.; — 2) ženska, katera kolo vodi, BlKr.- LjZv.
  93. vojárna, f. = vodilja, die Brautführerin, C., Št.), Glas.
  94. vǫ̑jda, f. = velika deklica: taka vojda, pa še tako neumna! Gor.).
  95. vojı̑nski, adj. = vojen: vojinski zakon, das Wehrgesetz, Levst. (Nauk); vojinsko ministerstvo, das Kriegsministerium, DZkr.
  96. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
  97. vójskən, -kna, adj. = vojskoven, vojen.
  98. voları̑ja, f. volarije so pašniki, koder se pasejo voli, Notr.
  99. vȏłčək, -čka, m. dem. volk; 1) ein junger Wolf, Mur.; — 2) = volčič 2), Štrek. (LjZv.).
  100. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.

   17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA