ko (17.668-17.767)

17668. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
17669. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
17670. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
17671. vdẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad vdejati, vdeti; — v. se v kako stvar = vtikati se vanjo, Erj. (Torb.).
17672. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
17673. vdı̑ljem, adv. nach der Länge hin, C.; die ganze Strecke hin: v. je cesta lepa, Št.)- C.
17674. vdrobíti, -ím, vb. pf. einbröckeln; kruha v. v mleko.
17675. 2. vẹ̑, adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.- Mik.; ve je to le malo, ogr.- C.; — prim. rus. vêdь, Mik.
17676. vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.- M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
17677. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
17678. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
17679. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
17680. večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
17681. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
17682. večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Erj. (Torb.).
17683. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
17684. vę́dəł, -dla, adj. = vel: 1) welk, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Torb.); védəł, Ben.- Kl.; — 2) träge, faul, Meg.- Mik., Mur., Kor.- M., C.
17685. vẹ́dẹnica, f. = rojenica, Gor.).
17686. 2. vẹ́dẹnje, n. das Wissen; brez mojega vedenja; na vedenje dati, zu wissen geben, anzeigen, C.; v. dobiti, eine Verständigung bekommen, Svet. (Rok.).
17687. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
17688. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
17689. vę́dniti, vę̑dnem, vb. impf. = veniti, Jarn., Cig., Jan., M., Erj. (Torb.), Rož.- Kres.
17690. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
17691. vẹ́dra, f. = vedro, das Schaff, der Eimer, Mur.; okovana vedra, Npes.-Vraz.
17692. vẹdríca, f. das Wasserschaff, Guts.- Cig., Jan., C., Poh., Kor.; der Schöpfeimer ( z. B. bei Cisternen), Dol.
17693. vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
17694. vę̑drna, f. der Regenbogen, Erj. (Torb.).
17695. 2. vę̑drnica, f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Erj. (Torb.).
17696. vẹ̑drnik, *** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Tolm.), Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
17697. vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Erj. (Torb.).
17698. vẹ̑g, vẹ́ga, adj. 1) = vegast, C., Z., UčT.; — 2) unähnlich: kako sta si vega! ko>Gornja Savinska dol.ko>
17699. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
17700. vẹ̑gljast, adj. = vegast, C., ko>Savinska dol.ko>
17701. 2. vẹ́ha, f. 1) das wegstehende Krautblatt, das nicht einen Bestandtheil des Krautkopfes bildet; — 2) ein breitkrämpiger Hut: širokokrajna v., Str.; — ein Filter aus Filz, Rib., Notr.; — 3) das Wirtshauszeichen, C.; — 4) der Schmetterling, bes. der Nachtschmetterling, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) ein unbeständiger Mensch, ein nicht fester Charakter: prava veha je, vsak ga pregovori, Gor.; Zbali so se, vehe, zbali! Levst. (Zb. sp.).
17702. vę̑htra, f. 1) die Schilfmatte, Pohl., Mur., Jan.; ličnata v., C.; — 2) die Wanne, Pohl., Mur., Št.- Cig.; die Butte, Jan.; Pehtrababa v rokah drži ali zlato ročko ali vehtro, Trst. ( Glas.); — prim. vehter.
17703. vẹhúlja, f. 1) = vehuta 1), ein loser Kohlkopf, Notr.- Z., C.; — 2) ein schwaches, wankendes Weib, Z.
17704. vẹhúta, f. 1) kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Erj. (Torb.); — 2) ein schwacher Baum, Mensch u. dgl., C.
17705. 1. vẹ̑ja, f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.- C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) ( das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, C., Valj. [Rad]).
17706. 2. vẹ̑ja, f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).
17707. vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.
17708. vẹ̑je, n. coll. 1) die Äste, das Gezweige, Trub., Krelj, Dalm., Dol., Gor.; — 2) ( das Laub, C.).
17709. 1. vẹ̑jnik, m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.- Cig.; — der Palmbusch, Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).
17710. 1. vę̑k, m. das Geschrei, lautes Weinen, der Jammer, Mur., Cig., M., C., Polj.; velik vek bo po vsem Egiptu, Ravn.; vek zagnati, zu schreien anfangen, M.; veliko veka, malo teka = viel Geschrei, wenig Wolle, Z.
17711. vekàv, -áva, adj. 1) schreierisch, weinerlich, Cig.; vekavo dete, Cig.; — 2) schreiend, grell: vekava barva, Erj. (Torb.).
17712. vẹkivẹ̑čən, -čna, adj. = vekovečen, Mur., ogr.- M.; vekivečna voza (vuza), lebenslängliche Haft, kajk.- SlN.
17713. 2. vę̑l(i), vę̑la, adj. = velik: veli hrast, vela hiša, Tolm.- Glas., Gor.).
17714. veletę́htən, -tna, adj. überaus wichtig: veletehtno prerokovanje, Levst. (Zb. sp.).
17715. velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.- kajk.- Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
17716. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
17717. veličȃstvọ, n. die Herrlichkeit, die Glorie, die Majestät, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; božje v., Krelj, Trub., Kast.; čast ino veličastvo je pred njim, Dalm.; — = Veličanstvo, Cv.; molite tudi za cesarsko Veličastvo! Trub.; (veličę̑stvọ, Mur., Jan., Danj.- Valj. [Rad]).
17718. velı̑čati, -am, vb. impf. 1) vergrößern, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — 2) erheben, verherrlichen, Cig., Jan.; duša moja veliča Gospoda, Krelj; — 3) hochschätzen, V.-Cig.; — 4) v. se, großthun, prahlen: v. se s čim, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., Notr.; — 5) v. koga, jemandem viel zu schaffen geben, ihn belästigen, C.; delo me veliča, C.
17719. velı̑čka, f. der Frühling, die Osterzeit, Št.)- C., SlGosp.; — prim. vlička, valička.
17720. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
17721. velikȃnski, adj. riesengroß, kolossal.
17722. velíkrat, adv., nam. velikokrat.
17723. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
17724. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
17725. veljáviti se, -ȃvim se, vb. impf. v. se komu s čim, jemandem mit einer Sache imponieren wollen, Cig. (T.).
17726. velǫ́vər, -vra, m. neka vinska trta, Erj. (Torb.).
17727. 2. vẹ̀n, adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.- Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.
17728. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
17729. vẹ́nčən, adj. Kranz-, Kronen-: venčna kost, das Kronenbein, Bleiw.- Cig.
17730. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
17731. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
17732. ventíti, -ím, vb. impf. hudo v. proti komu, jemandem scharf entgegentreten, Rib.
17733. ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
17734. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
17735. vę́rbas, m. = jerbas, der Korb, C., Mik., LjZv.
17736. verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. ( Kr.)- Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.- Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Erj. (Torb.).
17737. vę́rən, -rna, m. = verij, tolmun, globočina v vodi, Erj. (Torb.).
17738. vę́rən, -rna, adj. 1) gläubig; verno ljudstvo; — 2) treu, Cig., Jan., nk.; — 3) aufmerksam: verna služba, Burg.; verno gledati, aufmerksam ansehen; gledal ji je verno v obraz, Erj. (Izb. sp.); verno poslušati koga, jemanden aufmerksam, andächtig anhören.
17739. verę̑sovati, -ujem, vb. impf. = po fantovsko po noči kričati in ukati, jvzhŠt.
17740. veríga, f. 1) die Kette, Mur., Cig., Jan., nk., Dol.; — 2) der Kettenring, das Kettenglied, V. ( Rib.)- Cig., C., Ig (Dol.); — 3) die Thürklammer, die Thürnarbe, die Anlege hinter dem Vorlegeschlosse, Mur., C.; — 4) der Schlossriegel, der Thürschieber, C.; — 5) der Weinpressriegel (ein Weinpresspflock, der auf die Treber drückt), vzhŠt.- C.
17741. vę́riti se, -im se, vb. impf. betheuern, C., Z., LjZv., Zora; Svet' Tomaž se tako veri Proti svoj'mu Jezusu, Npes.-K.
17742. verı̑žnica, f. 1) das Kettenwerk, DZ.; v. na bet, das Kolbenkettenwerk, DZ.; v. na skledico, das Becherkettenwerk, DZ.; v. na zavoj, das Schneckenkettenwerk, DZ.; — 2) die Kettenlinie, Cig. (T.).
17743. verję́ti, verjámem, vb. impf. glauben; če ne vidim, ne verjamem; nikomur nič ne v.; vsakemu vse v.; — iz: vero jeti, Mik.
17744. vę̑rša, f., Štrek. (LjZv.), pogl. vrša.
17745. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, ko>Ljubljanska ok.ko>
17746. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Erj. (Torb.).
17747. 2. vésəłnik, m. der Stiel des langen Ruders an einem Floße, ko>Savinska dol.ko>
17748. vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
17749. vę́sličnik, m. der Ofenzeugwinkel, in den man Kohlenschaufeln, Ofengabeln, Schürhaken u. dgl. Küchengeräthe zu stellen pflegt, Mur.
17750. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
17751. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
17752. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
17753. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
17754. vẹ̑šč, vẹ́šča, adj. erfahren, kundig, bewandert, geschickt, Jan., Cig. (T.), C., nk.; vešč vinstvu, Vrt.; vešč jeziku, Zora; vešč o jeziku in tvarini, Levst. (Nauk); vešč o ločbi, Vrt.; — iz drugih slov. jezikov.
17755. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
17756. vẹ́ševje, n. coll. die Kohlblätter, Dol.
17757. vẹšíca, f. = kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Erj. (Torb.).
17758. vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, der Ostwind, Meg.; veter = jug, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.
17759. vẹ̑trnica, f. 1) die Windfahne, Cig., Jan., Cig. (T.), Hip. (Orb.); der Wetterhahn, Jan.; — 2) der Fächer, Dict., Mur., Cig., C., nk.; — 3) das Segel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an einer Windmühle, Mur., Cig., Jan.; vetrnice suhega mlina, ogr.- Valj. (Rad); an einer Klappermühle (klopotec), Valj. (Rad); — die Windmühle selbst, Jarn., V.-Cig.; — die Getreidereinigungsmaschine: na vetrnico žito usipati, Ravn. (Abc.); — der Windfang, bes. der Windfang am Blasbalg, Cig.; — 5) das Ventil, V.-Cig.; — 6) der Fensterladen, Erj. (Torb.); pl. vetrnice, die Jalousien, Cig.; = vetrnice na faflje, Gor.; — 7) die Klappe am Taubenschlage, Cig.; — 8) vetrnice, die Strohflechten an den Eckfirsten des Strohdaches, Cig., C., Dol.; — 9) ein besonderer Schmerz in den Gelenken, eine Art Rheumatismus, Mur., C.; — 10) die Windpocke, die Windblatter, C.; — 11) das Windröschen (anemone), Jan., Erj. (Ž.), Vrt., Nkol.; — der Backenklee (dorycnium herbaceum), Erj. (Torb.).
17760. vẹ̑trnik, m. 1) die Wetterfahne, Mur., Cig.; der Wetterhahn, Jarn.; — 2) der Windfächer, Mur., Cig.; — 3) die Windmühle, Mur., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.); — 4) der Windfang, Cig., Jan.; — 5) = glavni steber pri strešnem odru ali pri stogu, die Stuhlsäule, Erj. (Torb.); — 6) die Flockenblume (centaurea iacea), Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Galgantwurzel (galanga), Dict., C.; — (piše se tudi: vetrenik).
17761. vẹtrokàz, -káza, m. der Windzeiger, das Anemoskop, Cig. (T.).
17762. vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, C. ( Vest.).
17763. vę̑z, -ı̑, f. 1) das Band, das Bindemittel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Erj. (Som.), Dol.; vezi, das Bindholz bei den Zimmerleuten, Cig.; vezi (die Bänder) vežejo oplen in podvoz, Erj. (Torb.); — das Satzband, die Copula ( gramm.), Cig., Cig. (T.); — 2) die Masche beim Stricken, C.; — 3) das Binden (der Weinreben an die Pfähle), Cig.; — 4) der Einband, Cig.
17764. vezȃłnik, m. der Bindebalken, der Koppelbalken, Cig.
17765. vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Ist., Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
17766. vezẹ̑lje, n. 1) der Bindbast, das Bandwerk, Cig.; — 2) die Waldrebe (clematis vitalba), Jan., Mik., Ravn.- M., Notr.)- Štrek. (LjZv.).
17767. vezẹ̑ljevica, f. = vezelje 2), Štrek. (LjZv.).