ko (17.601-17.700)

17601. úzəm, -zma, m. die Ostern, Erj. (Torb.); — prim. vuzem.
17602. uznojíti, -ím, vb. pf. in Schweiß bringen, Jan.; klanec me je uznojil, Erj. (Torb.); u. se, in Schweiß gerathen, Cig.
17603. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
17604. užaríti, -ím, vb. pf. 1) glühen machen, entzünden, Jan., ogr.- C.; luč u., (užáriti) Levst. (Zb. sp.); — u. se, glühend werden, erglühen, Cig., Jan., ogr.- C.; — 2) brennen ( trans.): kopriva me je užarila, Notr.
17605. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
17606. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
17607. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
17608. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
17609. vabẹ́vati, -am, vb. impf. zu locken pflegen, Erj. (Torb.).
17610. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
17611. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Erj. (Torb.).
17612. vabovčı̑n, m. der Hochzeitseinlader, C.
17613. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Gor.); — 3) = vadben, Cig.
17614. 1. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
17615. vȃdla, f. der Ofenwisch, M., Z.; = omelo, metla pri krušni peči, Tolm.- Erj. (Torb.), — prim. kor.-nem. wad'l = der Wedel.
17616. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
17617. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
17618. vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.- Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Ist.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).
17619. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
17620. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
17621. vȃhte, f. pl. = vahti, Štrek. (LjZv.).
17622. vȃhti, m. pl. Allerheiligen: o vahtih, Cig., Polj., Notr.; — (menda tiči v besedi stvn. wîh = svet, prim. kor.-nem. weich = geweiht; pogl. Let. 1883, 323., LjZv. 1889, 231.).
17623. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), GBrda)- Erj. (Torb.).
17624. vájat, f. = vajet, Kor.- Erj. (Torb.); gen. vajáti, ogr.- Valj. (Rad); — das Zugseil am Schiffe, ogr.- C.; der Strick übhpt., C.
17625. 2. vȃjati, -am, vb. impf. = voditi, lenken: konja v., vzhŠt.- C.
17626. váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., C., Erj. (Torb.).
17627. vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
17628. vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.
17629. vȃlhati, -am, vb. impf. walken, Št.- Cig.; — prim. kor.-nem. walche = Walke, C.
17630. valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, die Nudelwalze, Tolm.
17631. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
17632. 1. valìš, -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.- C.
17633. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
17634. valjȃłnica, f. die Walke, die Walkmühle, Mur., Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.), Erj. (Torb.); — die Rollmaschine, die Mange, C., DZ.
17635. valjȃvica, f. 1) die Wellenlinie, h. t.- Cig. (T.); — 2) die Erdscheibe, das Saubrot (cyclamen europaeum), ("morda zaradi oble korenike"), Erj. (Torb.).
17636. vàljce, adv. = vadlje, sogleich, Ist., Erj. (Torb.).
17637. vàlje, adv. = vadlje, sogleich, Cig., Prip.- Mik., Ist., Erj. (Torb.), BlKr.; žganje je tako močno, da človeku valje v lase skoči, Bes.
17638. váljica, f. = kamenena kroglica, ki rabi otrokom v igračo, Erj. (Torb.); die Kugel, Erj. (Min.).
17639. valjúcati, -ȗcam, vb. impf. wälzen, Kor.- Cig., Jan.; — v. se, sich herumwälzen, kugeln, Jan.
17640. valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Štrek. (Let.).
17641. vánčati, -am, vb. impf. achtgeben, aufmerken, Guts.- Cig., Mur., Jan., Kor.- M., Slom.- C.; kmetje pri svojih opravkih na mesec veliko vančajo, Pjk. (Črt.).
17642. vančljívost, f. die Achtsamkeit, Mur., Kor.- Cig.
17643. vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth ( d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
17644. várati, vȃram, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Jan., Mik., Notr.)- Erj. (Torb.), nk.; — 2) wahrnehmen, merken, SlGor., ogr.- C.; — beobachten, ogr.- Mik.; — prim. varovati in stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, Mik. (Et.).
17645. vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.- Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.- Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.- Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.- Raič ( Nkol.).
17646. varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.).
17647. vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
17648. varı̑łnik, m. der Kochtopf, Z.
17649. varílọ, n. 1) der Kochapparat, Jan. (H.); — 2) = varež, BlKr.
17650. varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).
17651. varnják, m. der Kochtopf, C.
17652. várovanski, adj. Mündel-, Pupillar-, Cig., Jan.; varovansko premoženje, das Curatelvermögen, C.
17653. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
17654. vȃrstvọ, n. der Schutz, die Hut, die Obhut; — izročiti komu koga ali kaj v varstvo; — die Vormundschaft, DZ., nk.
17655. varȗčka, f. die Kindswärterin, C., Slom., ko>Savinska dol.ko>
17656. vȃruh, m. = varih; (tako se piše beseda v novejšem knjištvu; benetski Slovenci izrekajo v tej besedi čisti u, Erj. [Torb.]).
17657. vȃs, -ı̑, f. das Dorf; na vaseh, auf dem Lande, Cig.; — v vas iti, priti, zum Besuche gehen, kommen; po vasi priti, zum Besuche kommen, Polj., (schwärmten im Dorfe herum), Erj. (Izb. sp.).
17658. vazámən, -mna, adj. = velikonočen, Erj. (Torb.); denes gospod pobira vazamne listke, Erj. (Torb.).
17659. vazȃmnica, f. neka hruška (menda, ker se drži do vazma = do velike noči), Erj. (Torb.).
17660. vázəm, -zma, m. velika noč, Erj. (Torb.), BlKr.; pl. vazmi = velikonočni prazniki, C.
17661. vbȃdati, -am, vb. impf. ad vbosti; 1) hineinstechen; = šivati: kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal! Levst. (Zb. sp.); — 2) v. se, sich abmühen, Cig., Jan., Kr.; Se vbada se vpera, Za smrt le skrbi, Preš.; — prim. vpikovati se.
17662. vbíjati, -am, vb. impf. ad vbiti; hineinschlagen, eintreiben; — v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einzuprägen, beizubringen suchen.
17663. vbíti, vbı̑jem, vb. pf. hineinschlagen; — v maslo vbita jajca, eingerührte Eier, Ravn. (Abc.); v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einprägen, beibringen; — v. si kaj v glavo, sich etwas in den Kopf setzen.
17664. vcẹ́piti, -im, vb. pf. 1) einpfropfen, Mur., Cig., Jan.; — v. sekiro v tepelj, parobek, die Axt in den Klotz hauen, so dass sie darin stecken bleibt, Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) einimpfen: v. koze, Cig.; v. bobinke, impfen, ogr.- C.; — 3) einprägen, Vrtov. (Km. k.); — einflößen; v. komu ljubezen, sovraštvo v srce; v. komu kaj v glavo, jemandem etwas in den Kopf setzen, beibringen.
17665. včŕtati, -čȓtam, vb. pf. einritzen, Jan. (H.); — einzeichnen, einschreiben: krogu v. mnogokotnik, Cel. (Geom.).
17666. vdȃb, m. der Wiedehopf (upupa), Mik., Valj. (Rad), Dol.; smrdi ko vdab, Dol.
17667. vdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vdati; 1) an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Cig., Jan., M.; — 2) v. se, sich ergeben, sich fügen; — sich hingeben; v. se veselju, žalostnim mislim; — nachgeben: tla se vdajejo, deska se vdaja, Lašče- Erj. (Torb.); nogi sta se mu vdajali pod koleni, Jurč.; — 3) v. se, eingestehen; — 4) v. se, passen, Cig.
17668. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
17669. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
17670. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
17671. vdẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad vdejati, vdeti; — v. se v kako stvar = vtikati se vanjo, Erj. (Torb.).
17672. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
17673. vdı̑ljem, adv. nach der Länge hin, C.; die ganze Strecke hin: v. je cesta lepa, Št.)- C.
17674. vdrobíti, -ím, vb. pf. einbröckeln; kruha v. v mleko.
17675. 2. vẹ̑, adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.- Mik.; ve je to le malo, ogr.- C.; — prim. rus. vêdь, Mik.
17676. vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.- M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
17677. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
17678. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
17679. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
17680. večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
17681. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
17682. večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Erj. (Torb.).
17683. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
17684. vę́dəł, -dla, adj. = vel: 1) welk, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Torb.); védəł, Ben.- Kl.; — 2) träge, faul, Meg.- Mik., Mur., Kor.- M., C.
17685. vẹ́dẹnica, f. = rojenica, Gor.).
17686. 2. vẹ́dẹnje, n. das Wissen; brez mojega vedenja; na vedenje dati, zu wissen geben, anzeigen, C.; v. dobiti, eine Verständigung bekommen, Svet. (Rok.).
17687. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
17688. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
17689. vę́dniti, vę̑dnem, vb. impf. = veniti, Jarn., Cig., Jan., M., Erj. (Torb.), Rož.- Kres.
17690. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
17691. vẹ́dra, f. = vedro, das Schaff, der Eimer, Mur.; okovana vedra, Npes.-Vraz.
17692. vẹdríca, f. das Wasserschaff, Guts.- Cig., Jan., C., Poh., Kor.; der Schöpfeimer ( z. B. bei Cisternen), Dol.
17693. vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
17694. vę̑drna, f. der Regenbogen, Erj. (Torb.).
17695. 2. vę̑drnica, f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Erj. (Torb.).
17696. vẹ̑drnik, *** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Tolm.), Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
17697. vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Erj. (Torb.).
17698. vẹ̑g, vẹ́ga, adj. 1) = vegast, C., Z., UčT.; — 2) unähnlich: kako sta si vega! ko>Gornja Savinska dol.ko>
17699. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
17700. vẹ̑gljast, adj. = vegast, C., ko>Savinska dol.ko>