ko (17.201-17.300)

17201. trímoštvọ, n. das Triumvirat: vrhovno oblast je imelo kmetsko trimoštvo, Levst. (Zb. sp.).
17202. 1. trinòg, -nǫ́ga, m. der Dreifuß, Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — die Pfanne, Kor.- C.
17203. trínoga, f. der Dreifuß, Alas., SlGradec, Fr.- C., eine Pfanne mit drei Füßen, Mik.
17204. 2. trípa, f. das Koch, Meg., Jan.; die Polenta, Kor.- Jarn. (Rok.); rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — der Sterz, SlGradec- C.; — prim. treplja.
17205. triplīka, f. ugovor na dupliko, die Triplik.
17206. trı̑redi, num. = trideset, Kor.- C.
17207. trístovəc, -vca, m. der Wasserknöterich (polygonum amphibium), Erj. (Torb.).
17208. tríščati, -ím, vb. impf. = v kako drobno stvar v eno mer gledati, stieren: kaj triščiš v bukve? Erj. (Torb.).
17209. trjáki, m. pl. Pfingsten, Habd.- Mik.; narod na Kranjskem rabi to besedo za čas senjma, ki je v Ljubljani v začetku meseca maja: do trjakov, o trjacih; — po Mik. (Et.) nam. turjaki, prim. slovaški: turice, das Pfingstfest; toda prim. trojaki.
17210. tȓk, m. der Anschlag an einen Gegenstand, Cig.; — der Anprall, Valj. (Rad); der Bockstoß, Cig.; kozel nastavljal je roge in se pripravljal na trk, Jurč.
17211. tŕkati, tȓkam, vb. impf. klopfen, pochen; na okno, na vrata t.; — iti in t., kleinschrittig gehen, C.; — grlica trka (girrt), C.; — stoßen, anstoßen: s kozarci t.; s pirhi t., Gor.; ( prim. turčati); — mit den Hörnern stoßen (vom Kleinvieh), Cig.; t. se, sich stoßen; ovni, kozli se trkajo; — luna ga trka, er ist mondsüchtig, C., Notr., Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt?
17212. tŕkav, adj. stößig: trkav kozel, Cig., Jan., C.
17213. tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Erj. (Torb.).
17214. tȓləc, -ləca, m. 1) die Flachsbreche, BlKr.- Let.; — 2) die Ratsche, Goriš.).
17215. tŕlica, f. 1) die Breche, die Hanf- oder Flachsbreche; suh kot t., Polj.; — 2) die Ladebank (bei den Drechslern eine Rinne in der Drehbank, worin die Docke befestigt wird), V.-Cig.; — 3) ein Strafwerkzeug aus Holz, das Personen am Pranger um Hals und Füße gelegt wurde, die Fiedel, Habd.- Mik., Dict., Guts., Cig., Jan., ko>Idrijako>.
17216. trmẹ́ti, -ím, vb. impf. stieren, starr ansehen, bes. mit verhängtem Kopfe, vzhŠt.- C.; — trotzen und schmollen, C.
17217. trmoglȃvəc, -vca, m. der Eigensinnige, der Starrkopf.
17218. tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
17219. trnáč, m. = bet v pinji, kjer se maslo dela, der Butterstößel (od it. tornare, drehen), C., Erj. (Torb.).
17220. tȓnarica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
17221. tȓnič, m. = prekuhan, stisnjen in posušen sir, ko>Kamnikko>.
17222. trnína, f. 1) = trnika, der Schlehdorn, M., C.; — 2) die Frucht des Schlehdorns, Polj., die Dornhecke, Mur.
17223. tŕnjica, f. = mali srakoper, ki gnezdi v trnju, Poh.
17224. trnǫ̑ljski, adj. Schlehen-: trnoljsko vino, Guts., Jarn., M.
17225. tŕnovka, f. 1) die Dornruthe, der Dornstock; bodeča t.; — 2) neka hruška, katere drevo je trnovo, Erj. (Torb.); — 3) der Zeisig, Guts.- Cig., Pot.- M.
17226. trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.- C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe ( z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).
17227. trǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Hornbläser, der Trompeter, Cig., Jan., M., nk.; — ( die Drohne, Jan., C.; prim. češ. trubec); — 2) das Maul, die Schnauze, V.-Cig.; konjski t., C.; vragov t., ogr.- C.; babam koga v t. vreči, jemanden bei den Weibern ins Gerede bringen, Glas.; der Rüssel, Jan., C.; slonov t. Cig. (T.); — 3) der hervorragende Theil an einer Kanne u. dgl., die Schnaupe, Cig.; — der Spitzmund, Z.; — 4) das Pfeifenmundstück, Cig.; — 5) die Lippe, Cig., C.; trobci, die Lippen, M., Ist.; ( hs.); — 6) ein Mensch mit aufgeworfenen Lippen, M.
17228. trobẹ̑lica, f. dem. trobela; eine kleine Rolle: v trobelice kot platno spravljati kaj, Vrtov. (Km. k.).
17229. trobílọ, n. 1) das Blasinstrument, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) das Sprachrohr, Jarn., Mur., C.; = govorno t., Cig., Jan.; — 3) ein thörichter Schwätzer, Mur., Cig., Nov., ko>Savinska dol.ko>
17230. trǫ̑bje, n. die Gabel, der Zwiesel, Štrek. (LjZv.); — prim. trabje.
17231. 2. trǫ̑d, m. 1) die Kolik, Guts., Jarn., V.-Cig., C., Mik.; neka bolečina v črevih, Erj. (Torb.); Voda je trodovitna, Vince pa trod mori, Npes.- Jarn.; — 2) der Gebärmuttervorfall (trut), Mur., V.-Cig., C.; (tudi pri živini), C.
17232. trǫ̑dən, -dna, adj. mit dem Gebärmuttervorfall behaftet: trodna (trutna) žena, Cig.; trodna (trotna) koza, C.
17233. trodovítən, -tna, adj. 1) mit Kolik behaftet, Jan.; — 2) Kolik verursachend: Voda je trodovitna, Jarn.
17234. tróha, f. 1) der Splitter, Mur., Krelj, Dalm.; — das Stäubchen: troha mi je pala v oko, Erj. (Torb.); nemaš toliko moči, da bi troho pobral na tleh, Bas.; — 2) das Bisschen; troha kruha; troha trohi pomaga, C.; — troho večji, ein bisschen größer, C.
17235. tróhica, f. dem. troha; das Bisschen, das Trümmlein; niti trohice nisem dobil, ich habe ganz und gar nichts bekommen.
17236. trǫ̑jka, f. 1) die Drei, der Dreier; — 2) eine Zahl von dreien, das Kleeblatt ( fig.), Cig., LjZv.; — 3) das Dreigespann, Erj. (Torb.); — 4) trojko biti = na tri zvonove pritrkavati, Cig.
17237. trokr̀p, -kŕpa, adj. = iz treh krp: trokȓpi jajčnjak (pri rakovi samici), Erj. (Izb. sp.).
17238. trǫ́la, f. ein ungeschicktes Weibsbild, Jan., M., Kr.; — prim. bav. trol, kor.-nem. tralle, troale, plumpe, dumme Person.
17239. trǫ̑lj, m. 1) die Hummel (bombus sp.), Erj. (Torb.); — 2) = 1. trot 1), (drolj) Dol.- Erj. (Torb.).
17240. tromár, -rja, m. die Nelke (dianthus), Jan., Z., Erj. (Torb.); — prim. tremur.
17241. trǫ̑mba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; dober dušni pastir je grmeča tromba grešnikom, Slom.; — 2) die Wasserröhre, C.; — das Brunnenrohr, Rez.- C., Vrtov. (Km. k.); — die Pumpe, Cig., Nov.; — 3) das Stiefelrohr, Rez.- C.; — 4) ein hölzerner Mörser, C.; — 5) morska, peščena t., die Wasser-, Sandhose, Jan. (H.); pogl. troba 3); — prim. it. tromba, die Trompete, die Wasserpumpe.
17242. 1. trǫ̑p, m. die einmalige Ladung der Weinpresse, der Presskuchen, C., M., Dol., BlKr.; koliko tropov si že naprešal? Dol.
17243. tropı̑nski, adj. Treber-, Trester-: tropinsko žganje.
17244. trǫ̑sək, -ska, m. dem. tros; = klično zrnce, das Keimkorn, troski, die Sporen, Zv.
17245. trǫ̑ska, f. 1) der Bodensatz, die Hefe, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; bes. die Schmalzhefe, das Schmalzmus (= maselnik), Št.)- Erj. (Torb.); — 2) die Schlacke, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); ( hs.); — 3) die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Rok.); tudi: die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.), Erj. (Torb.).
17246. trǫ̑skalica, f. die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Torb.).
17247. trǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. troški, die Kosten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.
17248. trošíti, -ím, vb. impf. Ausgaben machen, verausgaben; t. po krčmah, C.; veliko denarja t.; — aufwenden, consumieren; kruh, mleko t., ogr.- C.; dosti drv t., C.; — vergeuden: t. ure i ure, kajk.- Valj. (Rad).
17249. trováti, trújem, vb. impf. vergiften, Erj. (Torb.), BlKr.; — narodu dušo in telo t., Zv.
17250. trovílọ, n. 1) das Gift, der Giftstoff, Erj. (Torb.), BlKr.; — 2) betäubender Fischköder, Jan., BlKr.- Let.
17251. tȓpəc, -pca, m. der Dulder, Cig., Jan., C.; vdove in sirote in druge trpce v nadlogah obiskovati, Ravn.- Valj. (Rad).
17252. tŕpək, -pka, adj. herb; trpke hruške, trpko vino.
17253. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
17254. tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.- Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.
17255. trpolíca, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
17256. tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
17257. tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
17258. trsteníka, f. das Pfahlrohr (arundo donax), Erj. (Torb.).
17259. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
17260. tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).
17261. tŕšati, -ím, vb. impf. z očmi v koga t., jemanden bestieren, Cig.
17262. tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, C.
17263. tŕšča, f. 1) die Schilfröhre, C.; — 2) die Nebentasche in den ledernen Hosen für das Essbesteck, C.
17264. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, ko>Kamnikko>.
17265. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
17266. tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.
17267. trtijǫ̑n, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig., GBrda- Erj. (Torb.), — prim. it. torchione, Rebenstecher, furl. torteòn, Štrek. (Arch.).
17268. trtovı̑nəc, -nca, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Erj. (Torb.).
17269. trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
17270. trȗšar, -rja, m. der Truchsess, Meg., Jan., Hip. (Orb.); der Speisenträger, Dict., Trub.; = človek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Truchsess, kor.-nem. truxner.
17271. 2. trúšati, -am, vb. impf. mit den Hörnern stoßen: ovce in koze se trušajo, C.
17272. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Tolm.)- Erj. (Torb.).
17273. trȗtarica, f. das Gänseblümchen, das Maßliebchen (bellis perennis), C.; — ( das Schneeglöckchen, Mur., Cig.).
17274. tržárka, f. neka vinska trta, GBrda)- Erj. (Torb.).
17275. 2. tȗckati, -am, vb. impf. = tučkati: Mačka je miško tuckala, Npes.-Vraz.
17276. tȗj, túja, adj. fremd; t. človek; na tuje iti, na tujem biti, in die Fremde gehen, in der Fremde sein; s tujo roko je lahko gade loviti, Zv.; človek od tega nima ničesar nego tujo jezo, Jurč.; entfremdet: tuj česa: Očine tuj, po svetu gnan, Levst. (Zb. sp.).
17277. tújče, -eta, n. der Fremdling ( zaničlj.), Kos.
17278. 2. tȗjəc, -jca, m. = maček (tuj! tuj! tako kličejo mačka), Erj. (Torb.).
17279. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Erj. (Torb.).
17280. tujíti, -ím, vb. impf. entfremden, entnationalisieren, Jan., nk.; t. se komu, sich jemandem entfremden, DSv.; t. se od sveta, sich der Welt entfremden, Zora.
17281. túka, f. tuko pasti, ein saures Gesicht machen, M.
17282. 1. tȗkəc, -kca, m. 1) der Sauertopf, der Kopfhänger, Cig., Jan., M.; — 2) der Duckmäuser, Jan.; der Schalk, Jan.; — prim. tukati se.
17283. 2. tȗł, -la, m. 1) der Köcher, Mur., Cig., Mik., Dalm., Trub., Trav.- Valj. (Rad), nk.; — 2) die Röhre, Cig.; mošt pretakati skozi tule ("tulje"), Vod. (Izb. sp.); — die Dille am Leuchter, Cig.; — der Federkiel, Cig., Cig. (T.); — 3) das Öhr, ( z. B. an der Hacke u. dgl.), C.
17284. 1. tȗłəc, -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.- C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.- C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.- C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel ( z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden ( mont.), V.-Cig.
17285. 2. tȗləc, -lca, m. der Tölpel, der Dummian, ( prim. kor.-nem. dulle), Goriš.)- Štrek. (Let.).
17286. 2. túliti, -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.- C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.- C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.- C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.- C.
17287. tuljȃnka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
17288. tuljȃva, f. 1) eine kurze Röhre, Cig., C.; das Rohr am Gießschaffe, Vrtov. (Vin.), Erj. (Torb.), die Dille am Leuchter, Cig.; — 2) der Federkiel, Cig., Vrt.; — 3) eine rundliche Öffnung, V.-Cig.; ušesna t., Cig.; — eine tiefe oder durch u. durch gemachte Höhlung, V.-Cig.; — 4) die Einsteckröhre, das Öhr für einen Stiel, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), ko>Savinska dol.ko>
17289. túlje, f. pl. = tule, Cig., Jan., Štrek. (LjZv.); gospodinja prede pražnje predivo, hči in dekla pa hodne kodelje in tulje, Zv.
17290. túljev, adj. = tulov: tuljeva preja = slaba preja, Kor., Štrek. (LjZv.).
17291. túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Erj. (Torb.).
17292. túlọ, n. die Schlüssellochröhre, ko>Savinska dol.ko>
17293. tȗmpəc, -pca, m. der Tölpel, der Dummkopf.
17294. tūnika, f. starorimsko oblačilo, die Tunica.
17295. tūrban, m. 1) turško pokrivalo, der Turban; — 2) neki morski jež: der Türkenbund (cidaris imperialis), Erj. (Ž.).
17296. tȗrčati, -am, vb. impf. = v igri s pirhom ob pirh trkati, Jarn., Cig., Vrt., Kr.; — prim. kor.-nem. turtschen (v istem pomenu).
17297. túrka, f. 1) = krompir, C., Erj. (Torb.); — 2) die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
17298. túrkinja, f. 1) = krompir, Tolm.- M.; — 2) podolgovata, zdolaj bela smokva, od katere se jẹ́ samo gornja polovica, Erj. (Torb.).
17299. tȗrščak, m. 1) der Winterlein; — 2) turščák = koruza, der Mais, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sammetblume (tagetes), SlGor.- C.
17300. túrščica, f. = koruza, der Mais, der Kukuruz.