ko (17.068-17.167)

17068. togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
17069. tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.
17070. tǫ̑je, adv. za toje, von gleicher Größe, von gleichem Werte, Gor.; letina je za (en) toje kakor lani, ko>Idrijako>.
17071. tǫ́kati, -am, vb. impf. neka igra z leščniki, Notr.).
17072. tokȃva, f. die Bergschlucht, Cig., Jan.; v tokavah, in den Klüften, Met.; pečine puščajo stisnjeni tokavi mestoma le dva, tri korake širine, LjZv.
17073. tołcálọ, n. der Schlägel: jabolka se tolčejo s tolcalom, ko>Savinska dol.ko>
17074. tołcı̑n, m. jabolčni ali hruškov mošt, kadar je "tolčen" s tolkačem, Lašče- Erj. (Torb.), Cig.
17075. tǫ́lək, -lka, m. der Türkenbund (lilium martagon), Erj. (Torb.); — prim. talog.
17076. tọ̑ličək, -čka, adj. dem. tolik; so klein, toličko, so wenig, Z., Ravn.- Mik., Vrt., nk.; toličko zakrivljen, Levst. (Zb. sp.); — toličko da, kaum, Levst. (Sl. Spr.); t. da ne, fast, beinahe: vse drugo je toličko da ne ostalo zunaj pred pragom, Levst. ( LjZv.).
17077. tọ̑ličkanj, adv. = toličko, (toličkaj) Cig.
17078. tọ́lik, adj. so groß; — tọ́liko, soviel; kolikor toliko, wieviel es auch sei; ravno toliko, ebensoviel; toliko bolj, umsomehr; toliko da, kaum; toliko da sem mu pokazal, že me je začel kregati, jvzhŠt.; knapp, mit genauer Noth: toliko da sem obvisel; toliko da ne, beinahe; toliko da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; — toliko ga je ljubil, so sehr hat er ihn geliebt.
17079. tóliti, tǫ́lim, vb. impf. besänftigen, beschwichtigen, beruhigen, stillen, Cig., Jan., Gor., C., ogr.- Mik.; otroka t., Mik.
17080. tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.
17081. tołkačíca, f. 1) ženska, katera konoplje tolče, BlKr.; — 2) vsa priprava, s katero se konoplje tolčejo, BlKr.
17082. tołkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft schlagen, klopfen, Mur., C., BlKr.; — = na zvonove biti, pritrkavati, Cig., Erj. (Torb.); — 2) plappern: stare ženice tolkljajo, Dol.
17083. tołmȗn, m. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Trub., nk.; (tomun, Cig., Jan., Met., Dol.; tudi: komun, Met.).
17084. tołstína, f. das Fett, Dict.- Mik., Jan.; tolstina okoli črev, tolstino jesti, Dalm.
17085. tomȃž, m. = podpora pod klopjo, ki je okoli peči, Dol.
17086. tǫ̑nčič, m. = črv v jabolkih ali hruškah, Erj. (Torb.).
17087. tònf, tónfa, m. = tolmun, tonjka; — prim. kor.-nem. tumpf (istega pomena).
17088. tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.- C. ( Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.- C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
17089. 2. tǫ́njav, adj. tonjava pšenica t. j. zrnja drobnega in kakor požganega, BlKr.
17090. tonǫ̑vščičjak, m. der Mövenkoth, Cig.
17091. tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
17092. 1. tópəc, -pca, m. der Schwachkopf, Cig., SlN.
17093. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, ko>Savinska dol.ko>
17094. toplíca, f. 1) die Therme, Polj.; nav. pl. toplice, heiße Quellen, die Thermen; das Thermenbad; v toplice iti, ins Bad reisen; v toplicah se kopati; — 2) (po rus.) das Treibhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
17095. toplokàz, -káza, m. das Thermoskop, Cig. (T.).
17096. topoglȃvəc, -vca, m. der Schwachkopf.
17097. tópor, -óra, m. 1) = toporišče, der Axtstiel, der Hackenstiel, Jarn., Jan., Mik., Poh., Levst. (Rok.); — 2) die Axt, Mur., Mik.
17098. toporíšče, n. der Axtstiel; — der Stiel einer Haue, eines Ruders u. dgl., C.; — ima glavo na pravem toporišču = er hat den Kopf an rechter Stelle, Mur.; znam komu toporišče najti = ich weiß mit jemandem umzugehen, V.-Cig.
17099. topòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel; tópot, -óta, Erj. (Torb.).
17100. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
17101. tǫ̑rbica, f. dem. torba; 1) das Täschchen; — 2) der Maulkorb, nk.
17102. torẹ̑, adv. um diese Zeit: tore ko, sobald (toreko), Bes.
17103. 2. tórej, adv. von gleichem Werte, Gor., Dol.; tudi: torẹ̑j, za torẹ̑j (zatorẹ̀j): to vino ni torej kakor ono, Gor., Dol.
17104. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
17105. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, C., Svet. (Rok.).
17106. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
17107. tōrta, f. sladčičarsko pecivo, die Torte.
17108. toržę̑vka, f. neka črešnja, Erj. (Torb.).
17109. toška, adv. soeben, Tolm.); — prim. točkar.
17110. tǫ̑tka, f. dem. tota; = povesmo, Kor.- C.
17111. tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Erj. (Torb.).
17112. tovariševáti, -ȗjem, vb. impf. t. komu = za tovariša biti, Jurč.
17113. továrišiti se, -ȃrišim se, vb. impf. Umgang pflegen: t. se s kom, Cig., Jan., M., C.
17114. tovȃrištvọ, n. die Gesellschaft, die Genossenschaft; vzel nas bo k sebi v nebesko tovarištvo, Trub.; menili so, on je v tovarištvu, (= pri tovariših), Trub.; ti in tvoje tovarištvo, Jurč.; on se je v tovarištvo vdal, ž njim barke delati, Dalm.; t. imeti s kom, Krelj; z nikomer tovarištva ne držati, mit niemandem Gemeinschaft haben, Dalm.; zaiti v slabo t., Cv.; doma in v tovarištvu, ogr.- Valj. (Rad).
17115. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
17116. tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
17117. tovoríti, -ím, vb. impf. 1) auf Saumthieren Lasten fortschaffen; tovorili so blago na Kranjsko, LjZv.; Saumhandel betreiben; z vinom t.; — als Saumlast aufladen, aufpacken, Guts., Cig.; — 2) als Saumlast tragen: živina tovori ali na hrbtu nosi, Dict.; — tudi: tovóriti, -ǫ̑rim.
17118. tovórniški, adj. Säumer-; tovorniško sedlo, der Saumsattel, Dict.
17119. tožáriti, -ȃrim, vb. impf. viel klagen: t. o slabi letini, LjZv.; t. koga, jemanden klagen, Processe gegen ihn führen, t. se, processieren, Processe führen.
17120. toževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) klagen, wehklagen, C., Škrinj.; tako je toževal in se ni dal potolažiti, Levst. (Zb. sp.); — 2) anklagen, Slom.; t. se processieren.
17121. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
17122. tožljìv, -íva, adj. 1) der gerne sich beklagt, Mur.; verdrießlich, Cig., Jan., C.; — 2) träg, faul, verdrossen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.; bolnikov obiskovati ne bodi tožljiv! Ravn.; — 3) schläfrig, Cig., Jan., Polj.; mlačna, tožljiva duša, Jap. (Prid.).
17123. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
17124. tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Notr.)- Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.
17125. trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
17126. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
17127. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
17128. trákana, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
17129. transportȇr, -rja, m. kotomer, der Transporteur.
17130. 2. tràp, trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
17131. tràp, trȃpi, f. = trabje, Erj. (Torb.); trȃp, -ı̑: zadnja, prednja trap, Hal.- C., Gor.- Valj. (Rad).
17132. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
17133. trȃpež, m. der Dummkopf, der Tölpel, der Narr, Cig., C., Mik.
17134. 1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
17135. trȃtarica, f. koza tratarica je ona, ki se pase okolo hiš, a ne hodi po leti v planino, Erj. (Torb.).
17136. trátina, f. der Rasen, der Anger, die Flur; pred kočo in na obe plati se je razgrinjala lepa tratina, Jurč.; mlajši so posedli na tratino, DSv.
17137. tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
17138. trȃžnica, f. der Seitentragbaum des Düngerwagenkorbes, Gor., Notr.; — prim. trage.
17139. trbósniti, -ǫ̑snem, vb. pf. plumpen, Z.; škaf vode t. v koga, Bes.; t. koga, jemandem einen derben Schlag versetzen, Gor.- M.
17140. tŕca, f. = kosec, der Star (sturnus), C.
17141. tŕčati, -ím, vb. impf. im Wuchse nicht weiter kommen (o drevesu), Fr.- C.; — stecken: v blatu t., Hal.- C.
17142. tŕčiti, tȓčim, vb. pf. 1) anstoßen; t. ob kaj, an etwas stoßen: z glavo ob zid, v zid t.; čoln je trčil ob skalo; — t. s kozarcem ob kozarec, beim Trinken anstoßen; t. s kom, mit jemandem anstoßen; — t. se, anstoßen; sich durch Anstoßen verletzen; — 2) klopfen: na prsa trikrat t., Burg.; — 3) trčen, benebelt, berauscht; — rappelig.
17143. tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
17144. trdáča, f. = trdo jabolko, trda hruška, kajk.- Valj. (Rad).
17145. trdẹlíka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.), Notr.
17146. tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
17147. trdíca, f. 1) neka hruška, Erj. (Torb.); — neko jabolko, C., M., Erj. (Torb.); — die Knorpelkirsche, Z.; — 2) = škrob, die Stärke, C., Npes.-K.
17148. trdíka, f. = kostenika, pesika, das Beinholz, die Rainweide, C.; — neko jabolko, Mur., C., Erj. (Torb.); — neka breskev, C.
17149. trdı̑łka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
17150. tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.- C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.
17151. trdoglàv, -gláva, m. 1) der Hartkopf, Cig., Jan.; — 2) der Trotzkopf (anobium pertinax), Erj. (Ž.).
17152. trdoglȃvəc, -vca, m. der Hartkopf.
17153. trdoglȃvka, f. ein weiblicher Hartkopf.
17154. trdogǫ́bčən, -čna, adj. t. konj, ein maulhartes Pferd, Bleiw.- Cig.
17155. trdolẹ̑ska, f. 1) t. evropska, europäischer Spindelbaum, das Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Tuš. (R.); — 2) trdo in dolgo držeče jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
17156. trdorę̑pka, f. neka smokva, Ip.)- Erj. (Torb.).
17157. trdoȗmnik, m. der Hartkopf, Vrt.
17158. trẹbẹ̑, adv. = treba, nöthig, nothwendig, Habd.- Mik., ogr.- Mik., C., Trub., Dalm., Jsvkr.- Valj. (Rad), Dol.)- Erj. (Torb.), nk.; trebe je se potiti, Jsvkr.; ne trebe, Dalm., ogr.
17159. trebẹljè, n. das Sumpfkreuzkraut (senecio paludosus), Erj. (Torb.); — ( nam. trob-?).
17160. trẹ́bi, adv. = trebe, treba: trebi je, ni trebi, Krelj, Dalm., ko>Savinska dol.ko>
17161. trebijȃn, m. neka vinska trta, Ip., Erj. (Torb.).
17162. trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
17163. trẹ̑blji, m. pl. = trabje, Erj. (Torb.).
17164. trẹbȗšnica, f. 1) das Bauchfell, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Erj. (Torb.).
17165. tremúr, -rja, m. die Nelke (dianthus sp.), Erj. (Torb.); — prim. tromar.
17166. tréniti, trę́nem, vb. pf. 1) die Augen schließen und gleich wieder öffnen, mit den Augen zucken, blinzen; kar bi z očmi trenil, einen Augenblick, Dict., Trub., Dalm.; = kar z očmi treneš, Škrb.- Valj. (Rad); trenili niso gledavci, Ravn.; kot (ko) bi trenil, in einem Nu; — 2) schlagen; to te bom trenil! Polj.; z vajeti t. po konjskem hrbtu, Jurč.; — da te treni! potz tausend! Ravn., Str., Levst. (Zb. sp.).
17167. trę̑nta, f. die Reihensemmel, die Schichtsemmel, V.-Cig.; beraču vreči eno trento, Jsvkr.; — hlebec kruha, ki se daje pogrebcem, Valj. (Rad), Gor.; — ein Laib weißes Wirtshausbrot, C.; — prim. kor.-nem. trente, eine Art Semmel, bav. brod-triendl, weißes Milchbrot, Štrek. (Arch.).