Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (1.701-1.800)

  1. kǫ́təčnik, m. = kočnik, kotnik, Škrinj.
  2. kǫ́tək, -tka, m. 1) dem. kot; das Winkelchen, Valj. (Rad); — 2) der Stockzahn, Mur.
  3. kótəł, -tla, m. 1) der Kessel; kotel se loncu smeje = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.- Z.; parni k., der Dampfkessel, Sen. (Fiz.); — 2) die Pauke, Dict., Jan., C.; v kotle biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 3) eine Vertiefung im Erdboden, der Bergkessel, Cig., Jan., M.; — tolmun v vodi, BlKr.; — prim. stsl. kotьlъ, got. katils, Mik. (Et.).
  4. kótəłc, m. dem. kotel.
  5. kótəłčək, -čka, m. dem. kotelc.
  6. kǫ́tən, -tna, adj. Winkel-: kotna daljina, die Winkeldistanz, Cig. (T.); kotni zob, der Backenzahn, Cig. (T.); razdrobi kotne zobe mladim oroslanom, ogr.- Valj. (Rad).
  7. kǫ́tər, -tra, m. = boter, Guts., Mur., Kor.- C.
  8. kotę́ri, pron. = kateri, Habd., ogr.- Mik., kajk.- Cv. (II. 5.).
  9. kotešnik, m., Guts., Jarn., Mur.; pogl. kotečnik, kočnik.
  10. kòti, conj. = kot, C., Levst. (Sl. Spr.).
  11. kǫ́tic, m. = kotič, (kutic) kajk.- Valj. (Rad).
  12. kotìč, -íča, m. dem. kot, das Winkelchen.
  13. kotı̑čək, -čka, m. dem. kotič; das Winkelchen; solzni k., der Thränenwinkel, Cig.
  14. kotiljōn, m. neki ples, der Cotillon, Cig.
  15. kotínati, -am, vb. impf. Verstecken spielen, Jan. (H.).
  16. kotíšče, n. der Winkel, entlegener Ort, Bes.
  17. kotíti, -ím, vb. impf. Junge werfen, Mur., Cig., Mik.; mačke, psice kotijo, Trst. (Let.); brüten, Mur., Cig., M., Cv.; — kótiti, Mur.
  18. kotiv, m. = hotiv, fotiv, der Bastard, SlGor.
  19. kotivəc, -vca, m. = kotiv, C.
  20. kotížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. = sich wälzen: krava se kotiži, kakor bi hotela povreči, Št.)- C.
  21. kótla, f. eine mit einem hohlen Baume eingefasste Wasserquelle, ein Wasserkessel (als Brunnen), Cig.; — die durch herabschießendes Wasser gemachte Grube, V.-Cig.; die Lache, Nov.- C.; — žaba rodi se v domači kotli, Nov.; — = vdrtina, Dol.- LjZv.
  22. kotlák, m. eine Art Zwergobstbaum, C.
  23. kotlánja, f. = kotlina, eine Vertiefung im Erdboden, Cig.; das Kesselthal, Let.; die Bergschlucht, C.
  24. kotlánjiti se, -ȃnjim se, vb. impf. sich kesseln, V.-Cig.
  25. kotlár, -rja, m. der Kesselschmied, der Kupferschmied, Dict., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); kotlar dela posodo iz medi ali kotlovine, Ravn. (Abc.); der Kesselflicker, V.-Cig., C.
  26. kotlaríca, f. die Kupferschmiedin, Mur., Cig.
  27. kotlárič, m. der Kesselflicker, Cig.
  28. kotláriti, -ȃrim, vb. impf. das Kupferschmiedhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  29. kotlȃrstvọ, n. das Kupferschmiedhandwerk, Cig., Jan., C.
  30. kotlárščak, m. = kotlarič, der Kesselflicker, (-šček), Jan.
  31. kótlast, adj. kesselförmig.
  32. kótləc, -əca, m. dem. kotel, Valj. (Rad).
  33. kotlę̑n, ** adj. Kessel-: kotlene saje, der Kesselruß, Cig.
  34. kotlenína, f. das Kupfergeschirr, die Kupferware, Mur., C.
  35. kotlę́nka, f. der Kesselofen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  36. kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Erj. (Torb.).
  37. kotlı̑čar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig.
  38. kotlı̑čək, -čka, m. dem. kotlič; kleiner Kessel, M.
  39. kotlı̑čkar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig., Dol.
  40. kotlína, f. eine kesselförmige Vertiefung im Erdboden, das Kesselthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; das Becken ( geogr.), Cig. (T.); jezerska k., das Seebecken, Cig. (T.).
  41. kotlínast, adj. kesselartig, nk.
  42. kotlínica, f. dem. kotlina, Rut. (Zg. Tolm.).
  43. kotlíšče, n. der Kesselherd, Cig., DZ.; der Kesselraum, Levst. (Pril.).
  44. kotlíti, -ím, vb. impf. Grübchen um ein Bäumchen oder einen Weinstock machen ( z. B. um ihn zu düngen), Mur., Cig., vzhŠt.
  45. kotljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich wälzen: kure se v pesku kotljajo, Z.; — sich drehen: pes se kotlja, preden se uleže, Dol.; — sich hindurch arbeiten: k. se skozi kako ozko luknjo ali skozi pregrajo, BlKr.; — prim. kotati.
  46. kotlokr̀p, -kŕpa, m. der Kesselflicker, Jan. (H.).
  47. kotlokȓpar, -rja, m., Cig., pogl. kotlokrp.
  48. kótlovəc, -vca, m. der Kesselstein, C.
  49. kotlovína, f. das Kesselerz, das Kupfer, Habd., Mur., Cig., Jan., Štrek., nk.
  50. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
  51. kotlovínast, adj. kupferartig: kotlovinasta barva, Zora.
  52. kotlovı̑nski, adj. Kupfer-, kupfern, Guts., Cig., Jan., nk.
  53. kotlovníca, f. die Kesselstube, DZ.
  54. kótlovski, adj. Kessel-: k. prostor, DZ.
  55. kǫ̑tnica, f. 1) der Grimmdarm (colon), V.-Cig., vzhŠt., C.; — 2) das Winkelmaß, C.
  56. kǫ̑tnik, m. 1) kdor se po kotih potika, Bes.; — 2) der Stockzahn, der Backenzahn, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., M., C., vzhŠt.; — 3) das Winkelmaß, Cig.; kotnik ali oglomer, Cv.
  57. kótniti, kǫ̑tnem, vb. pf. in rollende Bewegung bringen, C.
  58. kotnják, m. = kotnik, kočnik, der Stockzahn, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt.
  59. kọ̀to, conj. = kot, koti: jẹ́, koto tele, Fr.- C.
  60. kotomèr, -mę́ra, m. der Winkelmesser, das Goniometer, Cig., Jan., Cig. (T.); der Transporteur, Cel. (Geom.).
  61. kotomę́rən, -rna, adj. goniometrisch, Cig. (T.).
  62. kotomę̑rstvọ, n. die Winkelmessung, die Goniometrie, Cig. (T.), C.
  63. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
  64. kotozòr, -zóra, m. der Winkelspiegel, das Spiegelwinkelrohr, h. t.- Cig. (T.).
  65. kǫ́tra, f. = botra, C., Kor.
  66. kotran, m. = katran, C.
  67. kotrcati, -am, vb. impf. sich fortwälzen: list po svetu kotrca, Bes.; — stolpernd gehen, C.
  68. kotríg, m. = kotriga, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  69. kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.- C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
  70. kotrížən, -žna, adj. gliederig, Mur., Trst. (Let.).
  71. kotrı̑žnik, m. langbeiniger, magerer Mensch, Št.)- C.
  72. kotrljàn, -ána, m. die Mannstreu (eryngium), Z.
  73. kotrljáti, -ȃm, vb. impf. = wälzen, Z.; — prim. koturati.
  74. kotúr, m. runde Scheibe, Cig.; — das Rad, C.; — hs.
  75. koturáča, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  76. kotúrast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.); — prim. kotur.
  77. koturáš, m. die Rollassel (armadillo), Erj. (Z.).
  78. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
  79. kǫ̑tva, f. der Anker, C., ogr.- Valj. (Rad).
  80. kotvár, -rja, m. der Ankerschmied, ogr.- C.
  81. kotvárnica, f. die Ankerschmiede, ogr.- C.
  82. kǫ̑tvica, f. dem. kotva, kleiner Anker, Zora, Sen. (Fiz.).
  83. kotvíšče, n. der Ankerplatz, ogr.- C.
  84. kǫ̑v, m. die Schmiedarbeit, Mur.; Tubalkajn, sin Adamov Je že znal železni kov, Danj.- Valj. (Rad); — das Gepräge, Cig., Jan., Cig. (T.); Ta zlat je kova znanega, Npes.- Mik.; mož starega kova, ein Mann von altem Schrot und Korn, Cig.
  85. kǫ̑v, -ı̑, f. 1) das Beschläge, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Hufeisen, Rib.- Mik.; Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-K.
  86. kọ́v, adj. = kakov, kakšen, Cig., ogr., Poh.- C., Rib.- Levst. (M.), jvzhŠt.
  87. kováč, m. 1) der Schmied; živinozdravni k., der Curschmied, DZ.; podkovni k., der Hufbeschlagschmied, DZ.; — 2) der gemeine Sonnenfisch oder St. Peterfisch (Zeus faber) = sv. Petra riba, Erj. (Torb., Ž.); — der Springkäfer (elater sp.), Goriš.- Erj. (Torb.).
  88. kováčək, -čka, m. dem. kovač; 1) der Schmiedjunge, Cig.; — 2) der Fitisvogel (regulus trochilus), C., Frey. (F.); (kovačə̀k), Levst. (Nauk); (tudi: der Blauspecht, Zv.; po deblih so plezali in potrkavali neutrudni kovački, Str.; ali: das Schwarzblattel, Cig., Jan.).
  89. kováčenje, n. die Ausübung des Schmiedgewerbes: podkovno k., DZ.
  90. kovačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Schmiedhandwerk betreiben, SlN.
  91. kováčevica, f. = kovačica, Mik.
  92. kováčevka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  93. kovačíca, f. 1) die Schmiedsfrau, die Schmiedin; — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  94. kovačı̑ja, f. 1) = kovaštvo; — 2) = kovačnica, Cig., Notr.; hudič mu bo peklensko kovačijo odprl, Jsvkr.
  95. kovačíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  96. kováčina, f. die Eisenabfälle beim Schmieden, Mur.
  97. kováčinja, f. = kovačica 1), Rož.- Kres.
  98. kováčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schmiedehandwerk betreiben, prim. kovačenje.
  99. kovȃčlja, f. = kovačica 1), Jarn.
  100. kováčnica, f. 1) die Schmiede; — 2) neko jabolko, Mur., Erj. (Torb.).

   1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA