ko (16.968-17.067)

16968. tę́klica, f. tako je ura imenovana v uganki, Vrt.
16969. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
16970. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
16971. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
16972. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.
16973. telę́ba, f. = velik kos ( n. pr. kruha), Kr.
16974. telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
16975. telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.
16976. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Erj. (Torb.); — prim. talog.
16977. telẹ́nge, f. pl. = telege, Dol.).
16978. tẹlę̑snica, f. = driska, die Diarrhöe, der Durchfall, Erj. (Torb.).
16979. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Št.)- C.
16980. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., DSv.
16981. telíge, f. pl. = telege, das Ochsenjoch, ko>Savinska dol.ko>
16982. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
16983. tẹloglèd, -glę́da, m. das Stereoskop, Žnid.
16984. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
16985. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
16986. tẹ́mence, n. dem. teme; das Scheitelchen, Valj. (Rad); kodrasto t., Greg.
16987. tẹ́menica, f. 1) das Scheitelbein, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) pl. tẹ́menice, die Kopfschuppen, bes. bei neugeborenen Kindern, V.-Cig., Št.
16988. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
16989. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Lašče- Erj. (Torb.).
16990. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
16991. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
16992. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
16993. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
16994. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
16995. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
16996. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
16997. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Erj. (Torb.).
16998. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
16999. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Tolm.]- Štrek. [Let.]).
17000. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
17001. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
17002. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Erj. (Torb.).
17003. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
17004. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
17005. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
17006. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
17007. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, ko>Savinska dol.ko>
17008. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
17009. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Erj. (Torb.).
17010. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
17011. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
17012. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, ko>Savinska dol.ko>
17013. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
17014. tesulārən, -rna, adj. kockoven, tessular, tessularisch, Cig. (T.).
17015. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
17016. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
17017. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Erj. (Torb.).
17018. tétina, f. = moje tete hči, Erj. (Torb.), BlKr.; — = mojega tetca hči, BlKr.
17019. tetívən, -vna, adj. Sehnen-: tetı̑vni mnogokotnik, das Sehnenvieleck, Cel. (Geom.); tetivno merilo, der Chordenmaßstab, Cig. (T.).
17020. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
17021. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
17022. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
17023. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
17024. težáški, adj. Taglöhner-; težaško delo.
17025. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
17026. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, ko>Krasko>.
17027. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).
17028. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
17029. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
17030. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
17031. tı̑kva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk.; — laže, kakor da bi tikve sadil, C.; — 2) die Kürbisflasche, Cig.; — die Kolbenflasche, Cig.; — die Flasche, Alas.; — 3) der Schädel, der Kopf, C., Valj. (Rad).
17032. tikvenjáča, f. = kolač od tikev, Valj. (Rad).
17033. tı̑kvešnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
17034. tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
17035. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
17036. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
17037. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Erj. [Torb.]).
17038. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
17039. tı̑rnik, m. = kruh od mešanega žita, Erj. (Torb.).
17040. tiskárski, adj. Drucker-, Druck-: tiskarsko delo, tiskarski troški, tiskarski pogreški, Cig. (T.), nk.
17041. tisočı̑nski, adj. = tisočninski, tausendtheilig: tisočinsko merilo, tausendtheiliger Maßstab, Cel. (Geom.).
17042. tisták, adj. von dieser, jener Beschaffenheit, jvzhŠt.; tistáko, auf diese Art (wie du sagst), BlKr.
17043. tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Erj. (Torb.).
17044. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
17045. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
17046. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
17047. tı̑vra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Erj. (Torb.).
17048. tkȃłski, adj. Weber-; tkalsko delo, Cig.
17049. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
17050. tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
17051. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Erj. (Torb.).
17052. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
17053. 2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
17054. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
17055. tlèsk, tlę́ska, m. der Schnalzlaut; — der Klatsch, Jan.; vrže sulico po tleh z glasnim tleskom, Jurč., — das Schnippchen, der Schneller mit dem Finger, Cig.
17056. tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.
17057. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
17058. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
17059. 1. tǫ̑čar, -rja, m. tisti, komur je toča pobila, LjZv., Dol.
17060. točevína, f. = vino od grozdja, katero je poškodila toča, Cig., C.
17061. točína, f. = žito od toče poškodovano, Nov.- C.
17062. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
17063. tǫ̑čnik, m. 1) vino od točnatega grozdja, Cig.; — 2) = 1. točar, komur je toča pobila, Dol.
17064. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
17065. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dol.)- Erj. (Torb.).
17066. tòf, tǫ́fa, m. 1) der Tuff, der Mühlstein für feines Mehl: mleti na t., Z.
17067. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).