Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (16.901-17.000)

  1. šušmȃra, f. = kosmata kapa, BlKr.
  2. šútast, adj. = norčav, Erj. (Torb.), Štrek., prim. šutec.
  3. šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.- Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.- Valj. (Rad).
  4. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
  5. švę́past, adj. = šepast, C., Kor.- Z., LjZv.
  6. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
  7. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
  8. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
  9. švígniti, švı̑gnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
  10. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Erj. (Torb.).
  11. švop, m. spremiti koga (s) švopom i sopom (mit Sang und Klang), BlKr.
  12. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
  13. tà, interj. ja, doch: ta rekel sem ti, da ne hodi, ich habe es dir ja doch gesagt, ta mari ostanem doma, ich bleibe doch lieber zu Hause, Erj. (Torb.).
  14. taboríti, -ím, vb. impf. 1) lagern, campieren, Mur., Jan., C.; na Kosovem tabori srbski narod, Glas.; t. se, sich lagern, C.; — 2) eine Volksversammlung unter freiem Himmel abhalten, C.
  15. 2. táca, f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.- C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.
  16. 2. tačkáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.
  17. tȃj, m. das Leugnen: v taj se spustiti = tajiti začeti, Z., Gor., ko>Savinska dol.ko>
  18. tȃjč, m. 1) = zlodej, Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
  19. tájən, -jna, adj. geheim, heimlich, Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  20. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.
  21. tàk, adv., nam. tako, so.
  22. tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.- Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
  23. tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.- Vest., BlKr., jvzhŠt.
  24. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Štrek. (Arch.).
  25. 2. talár, -rja, m. der Rahmen (iz furl. telàr = it. telajo), Tolm.)- Štrek. (Let.).
  26. talēnt, m. stara denarna količina; ( pren.) = bistroglavost, das Talent.
  27. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
  28. talíkati, -kam, -čem, vb. impf. = takljati: jajca talikati, kolo se talika navzdol, Navr. (Let.).
  29. tálja, f. = čola, der Klotz, (iz furl.) Tolm.)- Štrek. (Let.).
  30. tálov, m. = talog, Erj. (Torb.).
  31. talovkati, -am, vb. impf., Kor.- Cig., pogl. talukati, takljati.
  32. támar, m. die Viehhürde, die Pferche, V.-Cig., Št.- C.; — prim. kor.-nem. tummer, tunger (istega pomena).
  33. támor, -óra, m. = tamar, Gor.- Valj. (Rad); hlev pri planinskih kočah, Gor.).
  34. tȃmšast, adj. = trapast, neumen (od nem. [ dial.] tamisch, betäubt, närrisch), Erj. (Torb.).
  35. tantáti, -ȃm, vb. impf. = mečkati: t. komu kaj, jemandem etwas vorspiegeln, Cig.
  36. tántovina, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Erj. (Torb.); weißer Wippacher, Trumm.; — tudi: tantovína.
  37. tápa, f. ein einfältiger, dummer Mensch, M., Kr.; — prim. kor.-nem. tappe, tapp'l (istega pomena).
  38. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
  39. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  40. tȃrča, f. 1) die Tartsche, der Schild, Meg., Dalm., Krelj; — 2) die Zielscheibe, das Ziel, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) ein runder Korb; tarčo polno jagod nabrati, — prim. nem. Tartsche, fr. targe, Mik. (Et.).
  41. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Erj. (Torb.).
  42. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Tolm.)- Štrek. (Let.).
  43. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  44. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
  45. 1. táščica, f. dem. tašča; 1) eine kleine Schwiegermutter; — 2) das Rothkehlchen (sylvia rubecula); — višnjeva t., das Blaukelchen, Levst. (Nauk); — 3) der Hornklee (lotus corniculatus), Erj. (Torb.).
  46. 1. tȃška, f. 1) = tašča, Notr.; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  47. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  48. tatı̑nski, adj. Diebs-, diebisch; tatinski tovariši, Dalm.; tatinski ključi, Dietriche, Jsvkr., Levst. (Nauk); po tatinsko, nach Art der Diebe.
  49. tatovı̑t, adj. voll Diebe: tatovito je, es kommen viele Diebereien vor, BlKr.- Cig.
  50. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  51. tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
  52. tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
  53. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
  54. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Štrek. [Let.].
  55. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Erj. (Torb.).
  56. tegíčica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  57. tegı̑čka, f. = tegičica, Erj. (Torb.).
  58. tegı̑čnica, f. = tegičica, Erj. (Torb.).
  59. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
  60. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
  61. tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
  62. təhínast, adj. verstohlen, ko>Krasko>.
  63. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, ko>Krasko>.
  64. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  65. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  66. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
  67. tę́kəlj, -klja, m. 1) das Uhrpendel, C.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).
  68. tę́klica, f. tako je ura imenovana v uganki, Vrt.
  69. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
  70. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
  71. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
  72. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.
  73. telę́ba, f. = velik kos ( n. pr. kruha), Kr.
  74. telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
  75. telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.
  76. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Erj. (Torb.); — prim. talog.
  77. telẹ́nge, f. pl. = telege, Dol.).
  78. tẹlę̑snica, f. = driska, die Diarrhöe, der Durchfall, Erj. (Torb.).
  79. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Št.)- C.
  80. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., DSv.
  81. telíge, f. pl. = telege, das Ochsenjoch, ko>Savinska dol.ko>
  82. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  83. tẹloglèd, -glę́da, m. das Stereoskop, Žnid.
  84. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
  85. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
  86. tẹ́mence, n. dem. teme; das Scheitelchen, Valj. (Rad); kodrasto t., Greg.
  87. tẹ́menica, f. 1) das Scheitelbein, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) pl. tẹ́menice, die Kopfschuppen, bes. bei neugeborenen Kindern, V.-Cig., Št.
  88. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
  89. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Lašče- Erj. (Torb.).
  90. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
  91. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  92. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  93. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  94. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  95. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  96. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  97. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Erj. (Torb.).
  98. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  99. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  100. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).

   16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA