ko (16.868-16.967)

16868. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
16869. štrlẹ́ti, -ím, vb. impf. ragen, emporragen, hervorragen; — š. v koga, jemanden starr ansehen, Jan.
16870. štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
16871. štrlı̑nəc, -nca, m. 1) = štrkolin, Cig.; — 2) der Erlenfink, der Zeisig, Guts.- Cig., Mur., Jan., Frey. (F.).
16872. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
16873. štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
16874. štučíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
16875. štȗčka, f. neko jabolko, C., Valj. (Rad); — neka hruška, jvzhŠt.
16876. štȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
16877. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
16878. štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Erj. (Torb.), Ščav.- C.
16879. štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), ein aufdringlicher Mensch, Z.
16880. štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
16881. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
16882. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Tolm.)- Štrek. (Let.).
16883. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
16884. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., ko>Savinska dol.ko>; — tudi: štúpati.
16885. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Tolm.)- Štrek. (Let.).
16886. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, — iz nem.
16887. šȗda, f. ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
16888. šúja, f. die Binse (iuncus sp.), Erj. (Torb.).
16889. 1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
16890. 1. šúkniti, šȗknem, vb. pf. 1) schlüpfen: š. v posteljo, Z.; — 2) stoßen, Z.; š. komu kaj, jemandem heimlich etwas geben, C.
16891. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
16892. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Kres.
16893. šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Tolm.)- Erj. (Torb.).
16894. šumolẹ̑za, f. = samolezga, zimolez, kostenika, C.
16895. šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
16896. šuplję́nka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
16897. šȗri, m. die Feldgrille, Cig.; šuri-muri, pojdi ven! tako kličejo otroci murne iz luknjic.
16898. šúrja, m. = šurjak, Cig., Mik.
16899. šurjákinja, f. = žena šurjakova, Cig.
16900. šȗšast, adj. hornlos: š. kozel, M., C.
16901. šušmȃra, f. = kosmata kapa, BlKr.
16902. šútast, adj. = norčav, Erj. (Torb.), Štrek., prim. šutec.
16903. šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.- Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.- Valj. (Rad).
16904. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
16905. švę́past, adj. = šepast, C., Kor.- Z., LjZv.
16906. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
16907. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
16908. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
16909. švígniti, švı̑gnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
16910. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Erj. (Torb.).
16911. švop, m. spremiti koga (s) švopom i sopom (mit Sang und Klang), BlKr.
16912. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
16913. tà, interj. ja, doch: ta rekel sem ti, da ne hodi, ich habe es dir ja doch gesagt, ta mari ostanem doma, ich bleibe doch lieber zu Hause, Erj. (Torb.).
16914. taboríti, -ím, vb. impf. 1) lagern, campieren, Mur., Jan., C.; na Kosovem tabori srbski narod, Glas.; t. se, sich lagern, C.; — 2) eine Volksversammlung unter freiem Himmel abhalten, C.
16915. 2. táca, f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.- C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.
16916. 2. tačkáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.
16917. tȃj, m. das Leugnen: v taj se spustiti = tajiti začeti, Z., Gor., ko>Savinska dol.ko>
16918. tȃjč, m. 1) = zlodej, Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
16919. tájən, -jna, adj. geheim, heimlich, Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
16920. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.
16921. tàk, adv., nam. tako, so.
16922. tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.- Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
16923. tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.- Vest., BlKr., jvzhŠt.
16924. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Štrek. (Arch.).
16925. 2. talár, -rja, m. der Rahmen (iz furl. telàr = it. telajo), Tolm.)- Štrek. (Let.).
16926. talēnt, m. stara denarna količina; ( pren.) = bistroglavost, das Talent.
16927. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
16928. talíkati, -kam, -čem, vb. impf. = takljati: jajca talikati, kolo se talika navzdol, Navr. (Let.).
16929. tálja, f. = čola, der Klotz, (iz furl.) Tolm.)- Štrek. (Let.).
16930. tálov, m. = talog, Erj. (Torb.).
16931. talovkati, -am, vb. impf., Kor.- Cig., pogl. talukati, takljati.
16932. támar, m. die Viehhürde, die Pferche, V.-Cig., Št.- C.; — prim. kor.-nem. tummer, tunger (istega pomena).
16933. támor, -óra, m. = tamar, Gor.- Valj. (Rad); hlev pri planinskih kočah, Gor.).
16934. tȃmšast, adj. = trapast, neumen (od nem. [ dial.] tamisch, betäubt, närrisch), Erj. (Torb.).
16935. tantáti, -ȃm, vb. impf. = mečkati: t. komu kaj, jemandem etwas vorspiegeln, Cig.
16936. tántovina, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Erj. (Torb.); weißer Wippacher, Trumm.; — tudi: tantovína.
16937. tápa, f. ein einfältiger, dummer Mensch, M., Kr.; — prim. kor.-nem. tappe, tapp'l (istega pomena).
16938. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
16939. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
16940. tȃrča, f. 1) die Tartsche, der Schild, Meg., Dalm., Krelj; — 2) die Zielscheibe, das Ziel, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) ein runder Korb; tarčo polno jagod nabrati, — prim. nem. Tartsche, fr. targe, Mik. (Et.).
16941. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Erj. (Torb.).
16942. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Tolm.)- Štrek. (Let.).
16943. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
16944. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
16945. 1. táščica, f. dem. tašča; 1) eine kleine Schwiegermutter; — 2) das Rothkehlchen (sylvia rubecula); — višnjeva t., das Blaukelchen, Levst. (Nauk); — 3) der Hornklee (lotus corniculatus), Erj. (Torb.).
16946. 1. tȃška, f. 1) = tašča, Notr.; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.).
16947. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
16948. tatı̑nski, adj. Diebs-, diebisch; tatinski tovariši, Dalm.; tatinski ključi, Dietriche, Jsvkr., Levst. (Nauk); po tatinsko, nach Art der Diebe.
16949. tatovı̑t, adj. voll Diebe: tatovito je, es kommen viele Diebereien vor, BlKr.- Cig.
16950. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
16951. tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
16952. tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
16953. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
16954. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Štrek. [Let.].
16955. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Erj. (Torb.).
16956. tegíčica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
16957. tegı̑čka, f. = tegičica, Erj. (Torb.).
16958. tegı̑čnica, f. = tegičica, Erj. (Torb.).
16959. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
16960. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
16961. tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
16962. təhínast, adj. verstohlen, ko>Krasko>.
16963. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, ko>Krasko>.
16964. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
16965. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
16966. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
16967. tę́kəlj, -klja, m. 1) das Uhrpendel, C.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).