ko (168-267)

168. kǫ́daj, adv. = kod: od kodaj, Kast.
169. kǫ̑dar, adv. = koder, Mur., Cig.
170. kodẹ̑lja, f. das in Cylinderform zusammengelegte Spinnhaar oder Werg, wie es auf den Spinnrocken gesteckt wird, die Rupfe; — po kodelji, = po preslici, in mütterlicher Linie, Cig.
171. kodẹ̑ljica, f. dem. kodelja; 1) die Haar- oder Samenkrone (pappus), Erj. (B.); — 2) die traubige Muscathyacinthe (muscari racemosum), Erj. (Torb.).
172. kǫ́dər, -ra, m. 1) die Haarlocke; — die Zotte, die Flocke, Cig., Jan.; — 2) der Pudel (canis aquaticus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
173. kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.
174. kǫ̑dež, m. = kolduš, C., ogr.- Mik., Valj. (Rad).
175. kǫ́di, adv. = kod, Mur., vzhŠt.; kodi to? wo denn? C.; kodi kak, allfällig, Cig.
176. kǫ́dik, adv. = kod, koder, vzhŠt.
177. kǫ̑diš, m. = kolduš, ogr.- C.
178. kǫ́diti, -im, vb. impf. = prosjačiti, Cig., ogr.- Mik., vzhŠt.; — prim. kolduš.
179. kǫ̑dlja, f. = kodelja, Mur., vzhŠt.; Prelja ima narejeno kodljo (kodlo), Danj. (Posv. p.).
180. kodljáti, -ȃm, vb. impf. kraus machen, in Locken legen, locken, Z.; k. se, kraus werden, Cig., Jan.; — prim. kodrljati.
181. kǫ́dra, f. die Zotte, Jan. (H.).
182. kodráłən, -łna, adj. zum Kräuseln dienend: kodrȃłne kleščice, die Kräuselzange, Cig.
183. kodrȃłnik, m. der Kräuselkamm, Cig.
184. kodrálọ, n. das Kräuseleisen, Cig.; — leseno k., das Kräuselholz, Cig.
185. kodràn, -ána, m. der Krauskopf, Cig., C.
186. kodrȃnje, n. das Haarkräuseln.
187. kǫ́drast, adj. kraus, kraushaarig, lockig; kodrasti lasje, kodrast človek; flockig, zottelig, Cig., Jan.
188. kodràt, -áta, adj. lockig, lockenreich, Cig., Jan.
189. kodráti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, locken; lase k.; sukno k., Cig.; k. se, sich kräuseln, C.
190. kǫ́drav, adj. = kodrast, Mur., Cig., Jan.
191. kǫ́dravəc, -vca, m. 1) der Krauskopf, Mur.; — 2) kodrȃvəc, der Haarkräusler, Cig.
192. kǫ́dravka, f. krausköpfiges Weib, Jan. (H.).
193. kǫ́dravost, f. die Kraushaarigkeit, Jan. (H.).
194. kǫ̑drc, m. dem. koder; das Löckchen, Cig., Jan.
195. kǫ̑drcati se, -am se, vb. impf. sich zausen, raufen, M.
196. kodrcı̑ja, f. der Wirrwarr, wirres Zeug, der Wust, Mur., Cig., Jan.
197. kodrcílọ, n. = kodralo, das Kräuseleisen, Jan.
198. kodrciti, -im, vb. impf. = kodrati, kräuseln, Jan.
199. kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
200. kodrè, -ę́ta, m. = kodrež, Cig.
201. kǫ̑drež, m. der Krauskopf, Mur., Cig., Mik.
202. kǫ́drica, f. dem. kodra, die Krauslocke, Jan. (H.).
203. kǫ́drič, m. 1) das Löckchen, Jarn.; das Stirnlöckchen, Cig.; — 2) der Pudel, Jarn.
204. kodričáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, in Löckchen legen, Cig.
205. kodríga, f. = kodrava ženska, C., Z.
206. kodrı̑łnik, m. = kodralnik, Cig.
207. kodrílọ, n. = kodralo, Jan.
208. kodrı̑n, m. = kodrež, Cig.
209. kǫ́driti, -im, vb. impf. = kodrati, Cig., Jan.
210. kodrljáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, k. se, sich kräuseln, Kr.
211. kǫ́drnat, adj. lockig, Cig.
212. kodrobrȃdəc, -dca, m. der Krausbart, Cig., Jan.
213. kodroglȃvəc, -vca, m. der Krauskopf, Cig.
214. kodrolàs, -lása, adj. kraushaarig, lockenhaarig, Cig., Jan.
215. kodrolasàt, -áta, adj. = kodrolas, Jan.
216. kodrolȃsəc, -sca, m. der Krauskopf, Cig., Jan.
217. kodúnja, f., C.; pl. kodunje, Meg., Cig., Št.; pogl. kadunja.
218. koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
219. kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
220. kofè, -ę́ta, m. der Kaffee; pogl. kava.
221. kofę̑tar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kavarnar, kavarnik.
222. 1. kohar, -rja, m. tiefes Körbchen aus Baumrinde, die Kieze, die Harzmeste, Cig., Jan.; — prim. nem. Köcher, C.
223. 2. kohár, -rja, m. der Gauner, Gor.- Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.- Glas.
224. kòj, kója, m. das Aufziehen, die Zucht, M.; — die junge Zucht, die aufgezogenen Thiere, Cig.
225. 1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
226. 2. koj, adv. = 2. ko, nur, Npes.-Schein.
227. kója, f. die Erziehung, Notr.
228. kǫ̑jče, -eta, n. abgezogenes Rind, M.
229. kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
230. koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.
231. kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Erj. (Torb.).
232. kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.- DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
233. 1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
234. 2. kok, m. die Koppe, der Gupf, V.-Cig., Jan.; nam. kolk.
235. 1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Erj. (Torb.); — prim. kloka.
236. 2. kōka, f. der Kokastrauch (erythroxylon coca), Tuš. (B.).
237. kokalj, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (B.); pogl. kokolj.
238. kǫ̑kałnica, f. = kloka, kokla, die Gluckhenne, Dalm., Krelj.
239. kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
240. kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
241. kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Erj. (Torb.).
242. kokēta, f. die Kokette, nk.
243. kokētən, -tna, adj. gefallsüchtig, reizgierig, kokett, nk.
244. koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
245. kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
246. kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
247. kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
248. kokljáti, -ȃm, vb. impf. glucken: kokoš koklja, Z., Vrt.
249. kokodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Z.
250. kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
251. kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.
252. kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.
253. kokodȃjskati, -am, vb. impf. = kokodakati, Polj.
254. kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
255. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
256. kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
257. kokojáre, adv. huckepack: k. nositi = štuporamo nositi, Erj. (Torb.); — prim. it. mettersi coccolone, mettersi coccoi, niederhocken, Erj. (Torb.).
258. kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
259. kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
260. kǫ́koljast, adj. mit Raden vermischt, Jan. (H.).
261. kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).
262. kǫ́koljnat, adj. voll Raden.
263. kǫ́koljščica, f. eine Art Gartenblume, vzhŠt.- C.
264. kokora, f. das Haarbüschel, die Haarlocke, Ist.- C.
265. kokorčək, -čka, m. — kokorek, Medv. (Rok.).
266. kokorək, -rka, m. die europäische Erdscheibe, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
267. kokorica, f. = koruza, der Mais, ogr.- C.

   1 68 168 268 368 468 568 668 768 868  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani