ko (16.668-16.767)

16668. šestı̑lar, -rja, m. (kovač) š., der Zirkelschmied, Cig., Jan.
16669. šestopę̑rnica, f. 1) die Keule, der Streitkolben, Meg., Dict., Mur., Guts.- Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = netopir, Frey. (F.).
16670. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
16671. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
16672. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Prim.
16673. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Ip.- Erj. (Torb.).
16674. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
16675. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
16676. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
16677. ševeljáti, -ȃm, vb. impf. krauen, krabbeln ( z. B. am Kopfe), "ševljáti" Erj. (Torb.).
16678. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
16679. šı̑bək, -bka, m., Z., Erj. (Torb.); pogl. šipek.
16680. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, DSv.; v šibkem, knapp, C.
16681. šíbər, -bra, m. = šibra, das Schrotkorn, BlKr.
16682. šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
16683. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
16684. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
16685. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
16686. šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
16687. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
16688. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
16689. šiják, m. das Rheuma (im Nacken?), Erj. (Torb.).
16690. šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
16691. šíkara, f. das Dickicht, das Gestrüpp, C., Notr.)- Erj. (Torb.); iz gozdov in šikar so volkovi prišli, SlN.
16692. šilíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
16693. šı̑ljman, m. die Kröte (bufo vulgaris), Cig., Frey. (F.).
16694. šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Erj. (Torb.); ( hs.).
16695. šiloglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Jan., M.
16696. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
16697. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
16698. šı̑pəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
16699. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Tolm.)- Štrek. (Let.).
16700. šı̑rcati, -am, vb. impf. = bezljati (o živini), Št.).
16701. šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
16702. širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Erj. (Torb.).
16703. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), BlKr.
16704. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
16705. širokljáča, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
16706. širókulja, f. 1) ovčje ime, (-klja), Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).
16707. širọ̑st, f. = širokost, Svet. (Rok.).
16708. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Pjk. (Črt.).
16709. šivȃłnica, f. 1) die Nähnadel, Lašče, Erj. (Torb.); — 2) = šivalni stroj, die Nähmaschine, Jan., DZ.
16710. šivȃłnka, f. = šivalnica 1), Lašče- Erj. (Torb.), ko>Idrijako>.
16711. šivȃnje, n. das Nähen; — imam veliko šivanja, ich habe viel zu nähen; — tudi: šívanje.
16712. 1. šívati, -am, vb. impf. 1) nähen; — skakoma š., mit losen Stichen nähen, Cig.; = po zajčje š., V.-Cig.; — 2) šiva mi po glavi, es sticht mich im Kopfe, Z.; — šiva mi, ich habe Angst, vzhŠt.- C.; — 3) dež šiva, es regnet mit feinen, dünnen Strahlen, Lašče- Levst. (Rok.).
16713. škàf, škáfa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; — prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).
16714. škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
16715. škȃłna, f. = škalba, Štrek., ko>Krasko>.
16716. škȃłnica, f. = škalba, C., M.
16717. škȃmlja, f. neka stolica, C.; — der Schemel, C.; škamlje tvojim nogam, Krelj; — prim. stsl. skamija, stvn. scamal, nem. Schemel, lat. scamnum, C.
16718. škandẹ̑la, f., Mur., Mik., pogl. skodela.
16719. škapulīr, -rja, m. neko redovniško oblačilo, tudi neko bratovščinsko znamenje, das Scapulier.
16720. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
16721. škȃtla, f. 1) die Schachtel, die Dose, die Büchse; — 2) die Ziegelform, V.-Cig.; — 3) das viereckig ausgehöhlte Achsenstockende, in welchem die Wagenachse befestigt wird, Ig (Dol.); — 4) die Trollblume (trollius europaeus), Erj. (Torb.); — prim. it. scatola, Mik. (Et.).
16722. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
16723. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
16724. škę̑tljiv, adj. stetig, stutzig: ta konj je šketljiv = rad se šketi, Erj. (Torb.); — iz nem. stetig, Štrek. (Arch.); — prim. štatljiv.
16725. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
16726. škínja, f. ( nam. šəvkínja), die Nähterin, C., Erj. (Torb.).
16727. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
16728. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Št.)- C.
16729. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Št.)- C.
16730. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
16731. škrȃbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. neko jabolko, C.
16732. škrabǫ́le, -eta, n. neko jabolko, Erj. (Torb.).
16733. škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, C.
16734. škrabotı̑nka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
16735. škralȗp, m. = škorlup, skorlup, die Kruste: der Milchrahm, Habd.- Mik., Cig.
16736. škralȗpəc, -pca, m. = škralup, skorlup, BlKr.; tudi: pl. škralupci, BlKr.- Let.
16737. 2. škrȃpa, f. = škralup, skorlup, die Kruste, C.
16738. škràt, škráta, m. eine Art Kobold, das Bergmännchen; — prim. stvn. scrat, srvn. schratt, wilder, struppiger Waldgeist, Mik. (Et.).
16739. škrátast, adj. koboldisch, Zora.
16740. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
16741. škrȃtək, -tka, m. dem. škrat; 1) der Kobold, Cig., Jan., C.; — 2) = škorpijon, Jan.
16742. 2. škȓbəc, -bca, m. das Leimkraut (silene inflata), Kor.- Erj. (Torb.); — nam. škrebec (?).
16743. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
16744. škrbótəlj, -tlja, m. neko jabolko, C.
16745. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Erj. (Torb.).
16746. škrę́biti se, -im se, vb. impf. š. se komu = pačiti se komu, jemanden angrinsen ( prim. stsl. sklabiti se, češ. šklebiti se, den Mund aufreißen), Erj. (Torb.).
16747. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
16748. škrebótəc, -tca, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Cig., C.
16749. škrę́ca, f. = skorocel, rman, Poh.
16750. škrgálja, f. die Ratsche, Erj. (Torb.).
16751. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
16752. škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; — prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
16753. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
16754. škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
16755. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
16756. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
16757. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
16758. škrlı̑nkati, -am, vb. impf. knirschen, ko>Savinska dol.ko>
16759. škȓlj, m. = škrjanec, Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).
16760. škrljíca, f. = škrjanec, Ip., Erj. (Torb.).
16761. škrlȗp, m. = škralup, skorlup, BlKr.- M., Mik.
16762. škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.
16763. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
16764. škrǫ̑bəc, -bca, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.
16765. škrǫ́cəlj, -clja, m. = skorocel, die Schafgarbe, C.
16766. škrǫ̑čič, m. = škrocelj, skorocel, C.
16767. škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.